Univerzalne človeške slabosti, kot je hlepenje po moči, prevladi, nadzorovanju in podobnem, je treba znova in znova korigirati, brzdati, uokvirjati, da lahko kot skupnost živimo kultivirano življenje, pravi zgodovinarka Mateja Ratej. Pa o družbenih spremembah, ki se ne zgodijo z danes na jutri, o Mariboru, Janši in Golobu, mladih in vsiljenem feminizmu.
"Spremljamo družbeni in politični status quo, h kateremu težijo stranke obeh polov. Ustreza jim, saj je razpletanje velikih družbenih nasprotij nepregledno, nepredvidljivo in zato za stranke neugodno. Simptomatično je, da tudi civilna družba, ki je agilna predvsem v ljubljanskem krogu, podlega temu sentimentu in je neke vrste podporno okolje etabliranim strankam, kar spet govori o izgubi operativne moči strank. Največja vladna stranka javnosti sicer predstavlja določene progresivne načrte, a se jih ne loteva zares. Gre za mučno stanje negibnosti, družbeni krč, ko se vsi zavedamo nujnosti družbenih prilagoditev okoliščinam digitalnosti, vendar je po več desetletjih življenja v družbah blagostanja za odločevalce resnična aktivacija preveč tvegana in celo nepredstavljiva," pravi Ratejeva.
"Spremljamo družbeni in politični status quo, h kateremu težijo stranke obeh polov. Ustreza jim, saj je razpletanje velikih družbenih nasprotij nepregledno, nepredvidljivo in zato za stranke neugodno. Simptomatično je, da tudi civilna družba, ki je agilna predvsem v ljubljanskem krogu, podlega temu sentimentu in je neke vrste podporno okolje etabliranim strankam, kar spet govori o izgubi operativne moči strank. Največja vladna stranka javnosti sicer predstavlja določene progresivne načrte, a se jih ne loteva zares. Gre za mučno stanje negibnosti, družbeni krč, ko se vsi zavedamo nujnosti družbenih prilagoditev okoliščinam digitalnosti, vendar je po več desetletjih življenja v družbah blagostanja za odločevalce resnična aktivacija preveč tvegana in celo nepredstavljiva," pravi Ratejeva.