Poslanka v kričeče rumeni opravi pozira pod mogočnimi oboki fotogenične zgradbe v evropski prestolnici, njena kolegica se želi postaviti z znano morsko destinacijo. Poslanec v športnih oblačilih noče dajati vtisa, da bulji v fotografa, saj je globoko zazrt v drago športno uro, medtem ko njegov strankarski nasprotnik digitalno uprizarja piknik s presrečno družino. Poslanka nastavlja objektivu slasten biskvit domače izdelave, medtem ko želi druga prikazati požrtvovalno usklajevanje političnega dela s toplim materinstvom - samo poglejte, kako predano razvaža naraščaj, med katerim so vsi od prvega do zadnjega člani lokalnih nogometnih, atletskih idr. klubov. Poslanec maha s slovenskega dvatisočaka, njegov kolega pa nam pošilja dokaze o svoji trdni zavezanosti poslanskemu delu s fotografijo "s terena". Ena sama velika strankarska družina nam skače v objeme iz miniaturnih ekranov …
Uniformne objave slovenskih poslancev državnega zbora na družbenih omrežjih, kjer se izmenjavajo sončni planinski pohodi, peka sladic, razkazovanje vrhunske kulinarike, neskaljena družinska idila in radostna rokovanja predstavnikov ljudstva z brezštevilnimi predstavniki lokalnih skupnosti, iniciativ in društev, vzbujajo pri volivcih vtis, da gre pri veščini politike in poklicu parlamentarnega poslanca za še enega v vrsti atraktivnih življenjskih slogov, v potrošniški družbi na moč čislanega lifestyla. Kako otročje preprosto se nam danes zdi opravljanje poslanske funkcije, dokazuje precejšnje število poslanskih kandidatov, ki so bili še včeraj spletni vplivneži, športniki, takšni in drugačni estradniki. Na pota strankarske politike jih je zaneslo po tem, ko so nekega dne ugotovili, da imajo "vsega dovolj". Tako iskreno izpovedano jezljanje, ki so ga resni politiki v času, ko še nismo poznali digitalnih omrežij, odpravili kot "guncanje afen", naj bi prevzelo tolikšno število sodržavljanov, da bi dovčerajšnje politične analfabete in ponosne pristaše ideologije "mene politika niti slučajno ne zanima" pred našimi očmi - ah, ti predvidljivi fetiši potrošništva - preobrazilo v okravatene in okostimljene poslance in poslanke državnega zbora Republike Slovenije.
Na tej točki bralstvo morda pričakuje mnenjsko pridigo o tem, kako ključnega pomena za brezhibno delovanje parlamentarne demokracije je moralno, izobrazbeno in sploh visoko neoporečna sestava parlamenta, še posebej v časih, ko nam velika vojna ponovno diha za ovratnike. Nesrečne kreature digitalnega cirkusantstva v negotovo in mračnjaško navdahnjeno strankarsko-politično prihodnost dežele nikakor ne sodijo.
A če razumemo, da je vsakokratna zasedba parlamenta bolj ali manj natančen približek aktualnega prereza družbe, je smiselno kar brž prenehati po šentflorjansko vihati nosove nad četico iz vrst popularne kulture na kandidatnih listah in se kritično zazreti v lastne nepretrgano srečne ali pač nepretrgano prepirljive digitalne odtise. Kajti vsebina naših profilov značilno pripoveduje, da vsakokrat, ko pri polni zavesti gibko tonemo v globočine digitalnih oceanov, omogočamo nepretrgano bogatenje korporacijam ob hkratnem nepretrganem simbolnem in realnem siromašenju preostale večine svetovnega prebivalstva. Odločitev strankarskega prvaka, da pred volitvami ne bo odprl twitter računa, je bila nerodno argumentirana, saj nekomu, ki ne zaupa hitrosti lastnih prstov, državljani morebiti še težje zaupajo vodenje države, a je bila korak v pravo smer. Komentar omenjene geste s strani drugega strankarskega prvaka, da politik 21. stoletja brez twitter računa ne obstaja, je bil korak v napačno smer. Skoraj dve desetletji prevlade družabnih omrežij sta bili resda skušnjav in nizkih čustvovanj polna predigra digitalizacije, vendar je pravi razcvet digitalne družbe pričakovati šele v prihodnjem desetletju.
* življenjski slog
Obiščite spletno stran brez oglasov.
