Nina Ambrož
Pred dnevi ste imeli inavguracijsko predavanje. To je kar eminenten korak v akademski karieri, ne?
"Biti redni profesor pomeni biti sprejet v popolnosti na univerzo. To je stalna pozicija v primerjavi z ostalimi, ki so nestalne in zahtevajo ponovitve habilitacijskih postopkov. V tem smislu je predvsem veliko zaupanje, ki ga profesor dobi z univerze. Prinaša več svobode pri raziskovanju, ker ni več toliko vpetosti v nekatere kriterije. Predpostavlja se, da je redni profesor zmožen in motiviran sam izbrati najustreznejše raziskovalne in pedagoške izzive."
Katerim temam boste posvetili raziskovanje?
"Zagotovo je polarizacija ena od tem, ki me že dolgo nagovarja in me bo še nekaj časa. Nekaj člankov na to temo sem že napisal, nekaj jih je še v recenzijskih postopkih. Moja raziskovalna muza se je pojavila, ko sem leta 2018 prvič zaznal, da se je zgodila religijska polarizacija mladih. Slovenija je bila že takrat politično precej polarizirana, v zadnjih treh letih pa se je izrazito polarizirala. Ne vidim indicev, da bi se to stanje v kratkem bistveno izboljšalo. Tako da bo ta tema še vsaj nekaj časa ostala z mano. So pa še druge, umetna inteligenca je ena takšnih, ki radikalno spreminja delovanje družbe in še posebno univerze. Umetna inteligenca je tukaj, študentje jo uporabljajo, uporablja se v raziskovanju. Kot profesor metodologije moram temu trendu slediti in me tudi neizmerno zanima."
Predavali ste o razdvojeni Sloveniji. Mednarodni parametri kažejo, da politična polarizacija v slovenski družbi narašča. Na drugi strani pa relevantne raziskave zaznavajo povečano tolerantnost do istospolno usmerjenih, splava, starejših … Kako bi lahko v ta kontekst umestili nedavni incident na mariborski paradi ponosa, ki tolerantnosti zagotovo ne potrjuje?
"Mogoče s teorijo kulturnega protiudara, cultural backlash, ki so jo razvili ameriški in zahodnoevropski politologi. Trend krepitve izrazito konzervativnih, tudi radikalno desnih stališč in gibanj je bil opažen tudi v volilnih rezultatih od ZDA preko Francije do, še bolj izrazito, Poljske in Madžarske. Zaradi naraščajočega liberalizma, ki postaja vseprisoten, dominanten, se del populacije, ki se ne more identificirati s temi trendi, počuti ogrožen. Ta del populacije ima tudi močno institucionalno podporo, recimo v religijski skupnosti. Torej na desni strani obstajata potencial in občutek ogroženosti, ki ga lahko politiki s pridom uporabljajo, če s svojo retoriko dodajo še nekaj strahu, da si izboljšajo svoje točke in volilne rezultate. Stranski učinek tega pa je, da se ekstremizem krepi. Sam po sebi ekstremizem ni nujno slab, če gre zgolj za intenzivno željo po dialogu, razpravi, če lahko v družbi sedimo za isto mizo. Zelo nevarno in nesprejemljivo pa je, če se manifestira v nasilju."
Več v nadaljevanju.
"Biti redni profesor pomeni biti sprejet v popolnosti na univerzo. To je stalna pozicija v primerjavi z ostalimi, ki so nestalne in zahtevajo ponovitve habilitacijskih postopkov. V tem smislu je predvsem veliko zaupanje, ki ga profesor dobi z univerze. Prinaša več svobode pri raziskovanju, ker ni več toliko vpetosti v nekatere kriterije. Predpostavlja se, da je redni profesor zmožen in motiviran sam izbrati najustreznejše raziskovalne in pedagoške izzive."
Katerim temam boste posvetili raziskovanje?
"Zagotovo je polarizacija ena od tem, ki me že dolgo nagovarja in me bo še nekaj časa. Nekaj člankov na to temo sem že napisal, nekaj jih je še v recenzijskih postopkih. Moja raziskovalna muza se je pojavila, ko sem leta 2018 prvič zaznal, da se je zgodila religijska polarizacija mladih. Slovenija je bila že takrat politično precej polarizirana, v zadnjih treh letih pa se je izrazito polarizirala. Ne vidim indicev, da bi se to stanje v kratkem bistveno izboljšalo. Tako da bo ta tema še vsaj nekaj časa ostala z mano. So pa še druge, umetna inteligenca je ena takšnih, ki radikalno spreminja delovanje družbe in še posebno univerze. Umetna inteligenca je tukaj, študentje jo uporabljajo, uporablja se v raziskovanju. Kot profesor metodologije moram temu trendu slediti in me tudi neizmerno zanima."
Predavali ste o razdvojeni Sloveniji. Mednarodni parametri kažejo, da politična polarizacija v slovenski družbi narašča. Na drugi strani pa relevantne raziskave zaznavajo povečano tolerantnost do istospolno usmerjenih, splava, starejših … Kako bi lahko v ta kontekst umestili nedavni incident na mariborski paradi ponosa, ki tolerantnosti zagotovo ne potrjuje?
"Mogoče s teorijo kulturnega protiudara, cultural backlash, ki so jo razvili ameriški in zahodnoevropski politologi. Trend krepitve izrazito konzervativnih, tudi radikalno desnih stališč in gibanj je bil opažen tudi v volilnih rezultatih od ZDA preko Francije do, še bolj izrazito, Poljske in Madžarske. Zaradi naraščajočega liberalizma, ki postaja vseprisoten, dominanten, se del populacije, ki se ne more identificirati s temi trendi, počuti ogrožen. Ta del populacije ima tudi močno institucionalno podporo, recimo v religijski skupnosti. Torej na desni strani obstajata potencial in občutek ogroženosti, ki ga lahko politiki s pridom uporabljajo, če s svojo retoriko dodajo še nekaj strahu, da si izboljšajo svoje točke in volilne rezultate. Stranski učinek tega pa je, da se ekstremizem krepi. Sam po sebi ekstremizem ni nujno slab, če gre zgolj za intenzivno željo po dialogu, razpravi, če lahko v družbi sedimo za isto mizo. Zelo nevarno in nesprejemljivo pa je, če se manifestira v nasilju."
Več v nadaljevanju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
