''Šarčevo vlado je težko oceniti po pol leta dela, čeprav bi številni to najbrž radi. Sam preslabo poznam podrobnosti o njenem delovanju," opiše svoje zadovoljstvo z delom vlade upokojeni nekdanji večkratni finančni minister v Drnovškovih vladah, razvojni v Pahorjevi in guverner Banke Slovenije, ko smo se pripravljali na čakalnico za evro, vanjo sedli in evro tudi uspešno prevzeli. Kakšno leto ali dve bodo zaradi zunanjih okoliščin razmere manj ugodne, pravi, zato mora imeti vlada v rokavu tudi načrt b za situacije, ki niso vnaprej predvidljive. Prepričan je namreč, da je za vsako dobro vlado značilno, da "dela malo velikih napak, če naredi še kaj dobrega, je to samo plus".
Sklepate iz lastnih ministrskih izkušenj?
"Tudi iz lastne izkušnje lahko povem, da so največja težava velike napake. Če si zelo prepričan, da delaš dobro, te to zlahka pahne v veliko napako. Pri velikih odločitvah je dobra previdnost. Zlasti ker prihaja čas, ko bo tudi ta vlada soočena z nekaj več velikimi odločitvami, kot je pričakovala."
O katerih odločitvah govorite?
"Zdravstvo ne more več čakati, pokojnine tudi ne, prav tako ne bolj programski proračun. Odločitve o tem pa so odvisne od notranje organizacije dela, saj mora vlada zadovoljiti kriterije dobrega menedžmenta."
Ti šepajo?
"Dobro vodenje se zdi za vlado samo po sebi umevno. Vendar v skupini šestnajstih ljudi ni tako lahko doseči ne le tega, da vsak minister sam zase ve, kaj mora delati, ampak da pripelje dobra koordinacija dela vse skupaj do dobrega rezultata."
Za vsako dobro vlado je značilno, da dela malo velikih napak. Če naredi še kaj dobrega, je to samo plus
Fiskalni spor ni namišljen
“Fiskalno pravilo je nemški model od leta 2010 naprej, le da zdaj celo nemški ekonomisti ugotavljajo, da so si zavezali roke. Pri nas spor Fiskalnega sveta z vlado in finančnim ministrstvom zaradi take formule ni namišljen, ampak je več kot resničen, četudi temelji formula na neobvladljivih elementih. Osnova za izračun v formuli so namreč ocene, ne dejstva. Kar se mene tiče, so pravila koristna, če so smotrna. Igranje s kategorijami, ki so nemerljive, je akademsko zanimivo, administrativno pa je za vodenje politike neuporabno. Zdaj polni politični prostor in se bo čisto legitimno znašlo tudi na ustavnem sodišču, saj je postala formula, naj bo še tako neumna, legalna, odkar smo jo zapisali v zakon in zahtevali v ustavi. In ustavno sodišče ima vso pravico, da jo ocenjuje oziroma ovrednoti, ali se izpolnjuje ali ne. Seveda se pri tem ne bo spraševalo, ali obstaja v ozadju logika, ki vzdrži ne le formalnopravno, ampak tudi vsebinsko,” meni Mitja Gaspari.
Na kritičnih točkah pošilja EU k nam celo nove ledene gore
O zdravstveni blagajni pa ne govorimo
“Zanimivo je, da se zelo veliko pogovarjamo o prispevkih za zdravstvo, o zdravnikih, nič pa v vsem tem času ni bilo rečeno o zdravstveni blagajni, ki se v zadnjih dvajsetih letih ni skoraj nič spremenila. Sistem plačevanja zdravstvenih storitev se ne spreminja že zelo dolgo, ni ustreznega komuniciranja med zavodom in zavarovanci o naboru storitev, kvaliteti košarice storitev, uvajanju novih storitev in podobno. Poleg tega naj bi ‘zavarovalnica’ skrbela za nadzor kvalitete teh storitev v korist zavarovancev,” ugotavlja Mitja Gaspari.
Zakaj ne bi ponudili dokupa delovne dobe
“Nisem strokovnjak za pokojninski sistem, vendar se mi zdi nerazumno, da dokupa delovne dobe ljudem ne bi spet omogočili, če je problem le v denarju. Zakaj ne bi izkoristili te možnosti? Meni se ne zdi pomembno, ali je kdo toliko časa delal, ampak koliko časa je vplačeval v pokojninsko zavarovanje. V kakršnikoli obliki že, iz delovnega ali nedelovnega razmerja, saj je za pokojninsko blagajno pomembno vplačilo,” pravi Mitja Gaspari.
Tudi od tega, koliko si vplačal, naj bi bilo odvisno, koliko pokojnine boš dobil
