Epidemije koronavirusa je, vsaj za zdaj, konec, sodišča so v tem času delovala v omejenem obsegu. Nekatere ukrepe je sodstvo za normalizacijo stanja že sprejelo, na primer skrajšanje sodnih počitnic. Strah se pojavlja, da bo virus vplival tudi na povečanje sodnih zaostankov.
"Ko govorimo o sodiščih, moramo ločiti nerešene zadeve in sodne zaostanke. To sta dva med seboj različna pojma, a se velikokrat število nerešenih zadev enači z zaostanki. Po podatkih vrhovnega sodišča je število nerešenih zadev v primerjavi z lanskim letom večje za pet odstotkov. Sodišča so jih v tem času intenzivno reševala in tudi uspešno znižala. Niso pa mogla tega storiti pri vsebinah, kjer je bilo treba izpeljati narok. Sodišča so pripravljena na takšne situacije, saj imajo izdelane načrte še iz časa Lukende. Dejstvo pa je, da pričakujejo ponekod večji pripad prav zaradi epidemije, in sicer večje število tožb na delovnopravnem področju. V primeru slabše gospodarske situacije pa tudi na gospodarskem področju, torej insolvenčne zadeve, in posledično izvršbe. Zaradi epidemije se srečujejo z dodatno prostorsko stisko, ki smo jo nekoliko omilili z izvedbo avdio-video konferenc. V času epidemije smo premagali strah pred tehnologijo in je v vsem tudi nekaj dobrega."
Če govorimo o nerešenih zadevah in zaostankih, je v zadnje času bolj kot prvostopenjska in višja sodišča v ospredju ustavno sodišče. Zgolj za primer, o tem, ali je dvoletni rok za hrambo prikritih preiskovalnih ukrepov obvezujoč ali zgolj instrukcijski, se odloča že poldrugo leto. V tem času pa so spisi zamrznjeni. Je to v redu?
"Z vidika učinkovitega sodnega varstva, še posebno v kazenskih zadevah, seveda ni v redu. Ustava narekuje, da je v vsaki obtožbi zoper posameznika z njo povezana tudi pravica, da se o njej odloča brez nekega nepotrebnega odlašanja. Ustavno sodišče presoja ustavnost zakonodaje. To so najzahtevnejši postopki. Pogosto gre za konflikte med pravicami ali za konflikte znotraj temeljnih ustavnih načel. Odločitve so vedno precedens, za kar je potreben posebej tehten premislek. Radi se primerjamo z drugimi državami, pa poglejmo primer Nemčije. Ustavna presoja pooblastil policije za odkrivanje terorizma je trajala sedem let. Ni pa zanemarljivo, v kakšnih pogojih dela ustavno sodišče. Iz letnih poročil izhaja povprečni pripad 2500 zadev, rešijo pa jih 1800. Dostopnost do ustavnega sodišča je glede na primerjalne ureditve relativno lahka. Številne ustavne pritožbe onemogočajo hitro odločanje o temeljnih ustavnih vprašanjih."
Vsak sodnik mora ohraniti integriteto sebe in institucije. Samo tako lahko gradimo zaupanje in verodostojnost
Storilec je sicer odgovoren za svoje dejanje, a je pristal v zaporu tudi zato, ker druge institucije pred tem niso ustrezno delovale
Vsako vlado determinira, pa če si priznamo ali ne, največja tradicionalna stranka
Glede pravosodja imam v vladi svojo držo. Največja politična stranka ima svoj pogled, včasih se sprašujem, zakaj
Mag. Lilijana Kozlovič, rojena 30. oktobra 1962, je leta 1997 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani in pridobila naziv univerzitetna diplomirana pravnica, leta 2012 pa je na tej fakulteti pridobila naziv magistra pravnih znanosti.
Poklicno pot je leta 1981 začela na ministrstvu za notranje zadeve, in sicer na PU Koper, svojo akademsko pot pa nadaljevala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 je na UE Koper vodila referat za osebna stanja, migracije in javni red ter nato vodila še oddelek za upravne notranje zadeve. V letih 1999 in 2000 je opravila volontersko pripravništvo na vrhovnem sodišču. Leta 2004 se je zaposlila na ministrstvu za javno upravo, kjer je delovala na področju upravnega poslovanja in e-uprave.
Leta 2005 je postala načelnica UE Koper. To funkcijo je opravljala do izvolitve za poslanko v letu 2014. V letih 2016-18 je bila generalna sekretarka vlade, nato je delovala kot svetovalka zagovornika načela enakosti. Junija 2019 je bila imenovana za vršilko dolžnosti generalnega direktorja agencije za okolje, od decembra 2019 do imenovanja za ministrico za pravosodje pa je to agencijo vodila kot generalna direktorica.