(INTERVJU) Pravosodna ministrica: Pravo ne more nadomestiti morale

Elizabeta Planinšič Elizabeta Planinšič
27.06.2020 06:50

Z ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič o stanju v sodstvu, zaporih pa tudi o vladajoči koaliciji. Polarizacija je tisto, kar ministrico najbolj skrbi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Epidemije koronavirusa je, vsaj za zdaj, konec, sodišča so v tem času delovala v omejenem obsegu. Nekatere ukrepe je sodstvo za normalizacijo stanja že sprejelo, na primer skrajšanje sodnih počitnic. Strah se pojavlja, da bo virus vplival tudi na povečanje sodnih zaostankov.
"Ko govorimo o sodiščih, moramo ločiti nerešene zadeve in sodne zaostanke. To sta dva med seboj različna pojma, a se velikokrat število nerešenih zadev enači z zaostanki. Po podatkih vrhovnega sodišča je število nerešenih zadev v primerjavi z lanskim letom večje za pet odstotkov. Sodišča so jih v tem času intenzivno reševala in tudi uspešno znižala. Niso pa mogla tega storiti pri vsebinah, kjer je bilo treba izpeljati narok. Sodišča so pripravljena na takšne situacije, saj imajo izdelane načrte še iz časa Lukende. Dejstvo pa je, da pričakujejo ponekod večji pripad prav zaradi epidemije, in sicer večje število tožb na delovnopravnem področju. V primeru slabše gospodarske situacije pa tudi na gospodarskem področju, torej insolvenčne zadeve, in posledično izvršbe. Zaradi epidemije se srečujejo z dodatno prostorsko stisko, ki smo jo nekoliko omilili z izvedbo avdio-video konferenc. V času epidemije smo premagali strah pred tehnologijo in je v vsem tudi nekaj dobrega."
Če govorimo o nerešenih zadevah in zaostankih, je v zadnje času bolj kot prvostopenjska in višja sodišča v ospredju ustavno sodišče. Zgolj za primer, o tem, ali je dvoletni rok za hrambo prikritih preiskovalnih ukrepov obvezujoč ali zgolj instrukcijski, se odloča že poldrugo leto. V tem času pa so spisi zamrznjeni. Je to v redu?
"Z vidika učinkovitega sodnega varstva, še posebno v kazenskih zadevah, seveda ni v redu. Ustava narekuje, da je v vsaki obtožbi zoper posameznika z njo povezana tudi pravica, da se o njej odloča brez nekega nepotrebnega odlašanja. Ustavno sodišče presoja ustavnost zakonodaje. To so najzahtevnejši postopki. Pogosto gre za konflikte med pravicami ali za konflikte znotraj temeljnih ustavnih načel. Odločitve so vedno precedens, za kar je potreben posebej tehten premislek. Radi se primerjamo z drugimi državami, pa poglejmo primer Nemčije. Ustavna presoja pooblastil policije za odkrivanje terorizma je trajala sedem let. Ni pa zanemarljivo, v kakšnih pogojih dela ustavno sodišče. Iz letnih poročil izhaja povprečni pripad 2500 zadev, rešijo pa jih 1800. Dostopnost do ustavnega sodišča je glede na primerjalne ureditve relativno lahka. Številne ustavne pritožbe onemogočajo hitro odločanje o temeljnih ustavnih vprašanjih."

Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.