Na trideseti obletnici Dobe ste dejali, da bi si v Mariboru želeli elit iz razvitejših držav, govorili ste tudi o mednarodni osnovni šoli. Koga si bolj želite v mestu? Elit, ki bodo tukaj krajše časovno obdobje, ali občank in občanov?
"Mesto je v prvi vrsti seveda namenjeno meščanom. Želim pa si, da bi znali v mesto privabiti ljudi, ki imajo znanja in kompetence, s katerimi bi lahko vplivali na razvoj regije. Temu je namenjena mednarodna osnovna šola, da bi lahko ljudje iz tujejezičnih okolij sem prišli kot družina. Iz izkušenj vem, da imajo mnogi člani uprav bank, zavarovalnic ali drugih velikih podjetij s tem zdaj problem. Zato raje gredo v Ljubljano ali Gradec in s tem izgubljamo dobre kadre. Okrog 20 tisoč ljudi se vozi na delo v sosednjo državo, deset tisoč pa v osrednjo Slovenijo. Imamo ljudi, ki smo jim omogočili zaključiti šolo in fakulteto, potem pa jim ne zagotovimo delovnega mesta, vozače, ki trošijo svoj čas in z vožnjo onesnažujejo okolje. Radi bi, da bi bil Maribor tako multikulturen, kot je bil pred prvo svetovno vojno, ko se je tukaj govorilo več jezikov in so bili v mestu tudi tuji vlagatelji - ne le germanski narodi, ampak tudi drugi."
To je povezano tudi z dostopnostjo stanovanj v občini. V Ljubljani si številni mladi ne morejo več omogočiti dostojnega stanovanja ne z najemnino ne s kreditom. Podobno se že dogaja v Mariboru, hkrati pa občina prodaja 56 denacionaliziranih stanovanj. Kako boste mlade obdržali tukaj, da si bodo lahko privoščili življenje v mestu?
"Zgled nam je Dunaj, ki že več kot stoletje skrbi za svoj mestni stanovanjski fond. Pred nami so boljši časi. Odločili smo se, da bomo tisto, kar je razpršeno v stavbah, kjer nimamo večinskega deleža ali so stanovanja v izjemno slabem stanju, prepustili trgu, denar od prodaje pa bomo preusmerili v novogradnjo. Javni medobčinski stanovanjski sklad je kupil parcelo v Dvořakovi ulici, kupuje tudi parcelo v Puhovi, stanovanja pa naj bi naredil tudi na Vrbanski. S kvalitetno stanovanjsko gradnjo skušamo zadržati ljudi."
Ampak nepremičninski trg se trenutno napihuje …
"Na to vpliva več faktorjev - od ležarin na bankah do nizkih obrestnih mer, zaradi katerih lahko redno zaposleni relativno enostavno pridejo do kreditov. Zato so tudi investitorji zelo dejavni. Maribor je postal območje upanja in pozitivnega trenda, sicer jih ne bi bilo. V zadnjih petnajstih letih ni bilo videti nobenega žerjava, zdaj pa se gradi mnogokje. Na Studencih gradi tudi Stanovanjski sklad RS, ki nov del načrtuje tudi na Pobrežju. Več kot bo stanovanj, nižje bodo po načelu ponudbe in povpraševanja najemnine."
Katerih vsebin si želite v mestu, ste pri tem razmišljali tudi o nepridobitnih dejavnostih?
"Ljudje smo zelo različni, zato smo veseli vseh pobud. Mestna občina še ni nikoli toliko namenila za socialo kot sedaj. Veliko je razpisov, ki tako kulturi kot sociali omogočajo kreativno preživetje. Vsekakor pa je treba za našo, občinsko lastnino skrbeti. Občina skozi desetletja ni bila dober gospodar, zato so nepremičnine v slabem stanju. Da jih spraviš v boljše, potrebuješ denar. Poiskati želimo zdravo kombinacijo nižjih in ekonomsko vzdržnih najemnin. Spodbuditi želimo kreativnost in nove, mlade ideje ter jim pomagati zaživeti. Ne more pa nekdo biti večno mlad in imeti zastonj nepremičnine v nedogled. Priložnost potrebujejo nove generacije, občina žal nima toliko prostorov, da bi lahko pomagala vsem."
Radi bi, da bi bil Maribor tako multikulturen, kot je bil pred prvo svetovno vojno, ko se je tukaj govorilo več jezikov in so bili v mestu tudi tuji vlagatelji - ne le germanski narodi, ampak tudi drugi
Ste lahko konkretni, koga imate v mislih?
"Govorim o tem, da imajo organizacije v javnem interesu možnost prostore brezplačno uporabljati do pet let, kar je po mojem dovolj časa, da se dokažejo na trgu in začno plačevati vsaj minimalno najemnino. Če ne uspejo, se da priložnost komu drugemu. Treba je ločevati tiste, ki lahko razvijejo svojo dejavnost, in tiste, ki je ne."
Videli smo različne strategije glede invalidskih organizacij in kulturnih organizacij na Koroški cesti … Po katerih kriterijih se pri tem odločate? Govorili ste o uspešnosti na trgu, a če je organizacija v javnem interesu, to ni njen prvotni namen.
"Imam odgovornost do davkoplačevalskega denarja. Odgovoren sem za vzdrževanje nepremičnin, zato da jih lahko damo nekomu, ki mu lahko s tem pomagamo. Zelo dobro sodelujemo z Zavodom PIP in Prizmo, s pomočjo katerih smo prišli do participativnega proračuna. Ponosen sem na vse glasove in predloge, upam, da bomo z realizacijo teh projektov dokazali, da si želimo glasov od spodaj, in da jih bomo jemali enakovredno s tistimi projekti, o katerih se govori že dolgo in smo jih prav tako premaknili, kot sta knjižnica in stadion. Kar se pa tiče prostorov na Koroški: zelo dobro vem, da večina teh lokalov v bistvu ni bila v javnem interesu, saj so bili večino časa zaprti. Želimo si takšnih najemnikov, ki bodo ustvarjali in sobivali v interakciji z meščani."
Nevladne organizacije na področju kulture so šele maja dobile rezultate projektnega razpisa za letošnje leto, tako projektni kot programski razpis pa že vrsto let zamujata na podoben način. Hkrati so se sredstva letos tudi znižala. Če organizacija s polletno zamudo dobi nekaj tisoč evrov, kljub temu da deluje v javnem interesu, ne gre ravno pričakovati, da bo odprta vse leto.
"Se strinjam, da je to izjemno slabo. Trudimo se izboljšati in sredstva zagotoviti prej, da bo financiranje kulture, športa in mladinskih dejavnosti vzdržno. Na vseh teh področjih ima občina denar, mora pa ga pravočasno dati naprej, da bodo tisti, ki ga dobijo, lažje planirali svoje mesečne dejavnosti. Verjamem, da nam bo pri tem pomagal tudi novi vodja urada za kulturo in mladino."
Pri participativnem proračunu 500.000 evrov za dve leti Mestno občino Maribor uvršča na rep slovenskih občin po deležu sredstev, o katerih odločajo občani in občanke. Ta znaša 0,25 odstotka celotnega proračuna, v drugih občinah pa se giblje med 0,8 in enim odstotkom.
"Pol milijona za dve leti je izjemno veliko v tako zahtevni fazi, ko je pred nami ogromno gradnje, pri kateri dobimo 85 odstotkov sredstev iz Evropske unije. Ta sredstva bi izgubili, če prav zdaj ne bi izvedli projektov. Če bomo imeli dobre rezultate, bomo ta sredstva lahko povečevali. Izbrani projekti so na isti prioritetni listi kot knjižnica, Ljudski vrt, zdravstveni postaji Magdalena in Tezno … Ker delamo z omejenimi resursi, ljudmi in časom, je to velik izziv, a ljudem želimo dati pravi signal in upanje, da je njihov glas uslišan. Enako delamo z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, kamor smo šli s ključnimi ljudmi, da slišimo njihov enoviti glas. Mnogokrat iz istega okolja na isto temo prihajata dve kontradiktorni želji. Zdaj smo na tem, da najdemo točke strinjanja in lahko reagiramo v dobrobit vseh."
Dobro vem, da večina teh lokalov v bistvu ni bila v javnem interesu, saj so bili večino časa zaprti
Razlika med vlaganji v mestno četrt Center in drugimi četrtmi ter skupnostmi je trenutno ogromna. V centru vlagamo okrog 8000 evrov na občana, na Pobrežju pa le okrog 133 evrov. Kdaj in na kakšen način nameravate to spremeniti in decentralizirati razvoj mesta?
"Na mesto gledamo kot na celoto. Vsebine so od vseh meščanov. Da so v centru stadion, knjižnica in srednjeveški del mesta, da sta zdravstveni postaji v Magdaleni in na Teznem, je pač stvar danosti. Prvi korak, ki ga boste kmalu čutili, sta varen prihod in odhod v mesto na kolesu. Kjer se le da, bomo vrisovali kolesarske steze, s čimer želimo povezati vse mestne četrti in krajevne skupnosti, v širši sliki pa tudi vse sosednje občine, s katerimi zelo dobro sodelujemo in sobivamo. Rad bi, da je ta cesta dvosmerna, da lahko ljudje živijo in delajo ali v Mariboru ali v Hočah, Staršah, Miklavžu, saj so tudi zanje namenjene vsebine na stadionu in v knjižnici. Želimo, da se še naprej počutijo kot del Maribora. Na to gledamo kot na širšo regijo in tako moramo peljati tudi infrastrukturne projekte. Sicer pa že zdaj veliko stvari ni povezanih zgolj s centrom: eden izmed velikih projektov, ki smo ga realizirali, je podvoz Ljubljanske ulice, kjer smo prometno varnost povezali s kulturo grafitarstva, otroškim igriščem, novim parkom in košarkarskim igriščem. Z nadhodom nad Titovo cesto smo na varen način povezali tudi Tabor in Pobrežje. Na tak način želimo počasi delati naprej, ne moremo pa vsega realizirati v dveh letih."
Kaj pa se dogaja s selitvijo Pekarne v Melje?
"Imeli smo dialog z mestno četrtjo Tabor, kjer so meščani povedali, da so nezadovoljni s stanjem v Pekarni. Če pogledamo slike izpred 30 let, je bila to takrat čisto ena druga cona, kot je danes. Mesto se razvija, zato smo pred izzivom, kaj bi s tem okoljem. MTT v Melju ni še niti kupljen, projekt še ni narejen, mi pa se že zdaj javno pogovarjamo in razmišljamo o tem. Iščemo pameten način, dobro rešitev za obe strani, v kateri bi UKC in medicinski fakulteti, ki se ne moreta premakniti drugam in imata velike potrebe po dodatni infrastrukturi, zagotovili ključno lokacijo, pri tem pa uporabnikom in uporabnicam Pekarne, ki se lažje premaknejo, zagotovili boljše okolje, kot je trenutno zelo degradirano območje."
Uporabniki in uporabnice Pekarne so opozorili, da dialoga z njimi o tem ni bilo.
"Z njimi sta se sestala podžupanja Iskra in podžupan Reichenberg. Konkretnega dialoga še ne moremo imeti, saj jim v tem trenutku nimamo še ničesar ponuditi."
Podžupan Medved medtem že javno govori o selitvi …
"Rekel je, da o tem razmišljamo. Enako kot jaz si želi, da bi se to enkrat zgodilo - skladno z dialogom, ko bomo imeli rešitev, s katero se bodo uporabniki Pekarne lahko večinsko strinjali in se je mogoče celo veselili."
Katere vsebine so načrtovane v Melju in komu bodo namenjene?
"Vsem. To je novi Maribor. Gre za ogromno površino, ki je popolnoma degradirana in pri kateri bo šlo za strateški nakup z vizijo za deset let naprej. Melje je v naših glavah daleč, a je od tukaj (intervju je potekal na sedežu Mestne občine Maribor, op. a.) oddaljeno tri minute s kolesom. Sledeč dobri praksi mnogih evropskih mest - na primer Bilbaa, Hamburga, Düsseldorfa, kjer so se skladišča in carinarnice v pristaniščih zaradi upada prometa prelevili v nove življenjske prostore -, je naš cilj tam ustvariti prostor za vrtec, kulturo, sodelo, zelene površine, stanovanja … Del poti tja že gradimo z Dravsko promenado, 14 kilometrov dolgim športno-rekreacijskim obročem od Mariborskega otoka do meljskega jezu."
Vzporeden proces revitalizaciji takšnih degradiranih območij je tudi gentrifikacija. Ko se mestne četrti za ljudi spremenijo do neprepoznavnosti in se dvignejo cene do te mere, da si ljudje življenja v njih ne morejo več privoščiti … S katerimi mehanizmi bo mariborska občina preprečila ali blažila morebitne negativne posledice takšnih sprememb?
"Zdaj bomo videli, kakšni bodo učinki covida-19 na potovalne navade in turizem. Do zdaj je bil izziv v tem, da so investitorji dajali stanovanja v najem prek Airbnbja in je ves denar končal izven lokalne skupnosti. Zato že razmišljamo, kaj vse lahko storimo, da se nam to ne bi zgodilo. Mislim, da moramo biti hitri pri razvijanju novih delov mesta, da s tem privabimo dovolj kapitala in znanja in tako sami ustvarimo večjo dodano vrednost. Če bodo šle nepremične navzgor, a hkrati tudi naši prihodki, bo to dobro. Zavedamo pa se, da je to lahko tudi težava, zato bo javni stanovanjski sklad gradil nove objekte in ne bo več le vzdrževal starih. Dobro tudi sodelujemo z investitorji, ki želijo tukaj graditi stanovanja. S tem lahko povečamo število prebivalcev in tako imenovano glavarino, s katero lahko spet razvijamo infrastrukturo."
Kako doseči, da bodo v mesto prihajale naložbe, ki bodo v korist celotni skupnosti, in ne neki špekulativni kapital, ki cilja le na kratkoročni donos in na dolgi rok škodi okolju?
"Te bojazni v Mariboru ne vidim vsaj še naslednjih dvajset let."
V Ljubljani se ti procesi že kažejo, zato bi morali razmišljati dolgoročno …
"Meni je fajn, da imamo prestolnico, ki je tako zanimiva kot na primer London, da ljudje vidijo neki potencial in želijo tam živeti, da se na ulicah ne sliši samo slovenščina …"
Poiskati želimo zdravo kombinacijo nižjih in ekonomsko vzdržnih najemnin
Ni pa fajn, če se morajo mladi izseljevati iz mesta, ker si ne morejo privoščiti, da bi v njem bivali, matere samohranilke pa pogosto ne morejo dobiti niti ogleda stanovanj …
"Obračate številke. Število prebivalcev in stanovanj v Ljubljani raste …"
Ampak socialni standard ranljivih skupin pada.
"Seveda gledamo tudi nanje, ampak se ne moremo, zato da bi jim bilo lažje, zavestno odločiti, da ne bomo razvijali naših skupnosti. Kam pa bi potem prišli? Brez delujočega gospodarstva ne moreš nobenemu pomagati, saj nimaš s čim."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
