Z odhodom v Melje Pekarna umre in začne se nekaj novega. Je to plus ali minus?

Skupnost Pekarne je informacijo sprva sprejela mirno, imela je zagotovilo, da ne bo nič sprejeto brez njenega soglasja. Zaostrilo se je, ko je podžupan Samo Peter Medved v izjavi za javnost razkril, da ima občina z avtonomno cono že konkretnejše zamisli, sodu pa je izbila dno informacija, da je zanjo že dala izdelati cenitev. Pekarnarji so tako znova na okopih. S podžupanoma Alenko Iskro in Gregorjem Reichenbergom, članoma programskega sveta KC Pekarna Ramizom Derlićem in Urško Breznik ter direktorico Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor Marjo Guček smo se zato za skupno mizo pogovarjali o prihodnosti mariborskega branika drugačnosti.

Če se vsi zaljubimo v Melje ...

Reichenberg je pojasnil, da aktualna občinska oblast snuje vizijo Maribora, v tem procesu pa so se zagreli za bivšo MTT v Melju, ki bi jo po ugodni ceni odkupili in revitalizirali s podjetniškimi inkubatorji, coworkingi, zlasti pa avantgardno kulturno produkcijo. Tam bi lahko obsežne prostore dobila Umetnostna galerija Maribor, po njihovi logiki pa bi propadlemu območju, po vzoru iz tujine, utrip pomagale vrniti tudi vsebine iz Pekarne. Konkretnih načrtov še ni, saj ta hip šele pridobivajo tloris območja, posledično ni niti finančne ocene. Je pa zaradi izjave Medveda znano, da bi občina center alternativne kulture potencialno namenila bodisi UKC Maribor bodisi Medicinski fakulteti. Oba se soočata s prostorsko stisko, ker pa ima bolnišnica znotraj svojega kompleksa nekaj več prostorske rezerve, se bolj nagibajo k umestitvi fakultete, ki se širi z novima programoma stomatologije in farmacije, sta povedala podžupana. Lokacija nekdanje vojaške pekarne pri Magdalenskem parku se odločevalcem zdi dobra zaradi bližine UKC, kjer študentje opravljajo prakso. V tem, da je Pekarna po prostorskih aktih že od leta 1991 namenjena kulturi in da so njene zgradbe spomeniško zavarovane, študiji na področju medicine pa običajno terjajo tehnično zahtevnejše prostore, Reichenberg ne vidi posebnih težav. Bi bila po tej analogiji za fakulteto ustrezna tudi nekdanja kaznilnica Karantena, ki pa je za razliko od Pekarne v večjem delu prazna? "Tudi to je možnost, prav tako določena privatna zemljišča. Nič še ni odločeno," je odvrnil sogovornik. Pod črto pa poudaril: "Ta zgodba je možna le tako, da jo peljemo z roko v roki z uporabniki Pekarne. Enostransko ne bomo delali nobenih korakov, to je jasno. Če se vsi zaljubimo v ambient v Melju ter tam skupaj vidimo neki potencial in možnost nadgradnje, sem prepričan, da je na območju možno napraviti neko novo skoraj mesto."

Selitev je ukinitev

A je debato takoj prizemljil Derlić s takrat svežo informacijo, da je plenum uporabnikov, najvišji organ znotraj KC Pekarna, na sestanku 28. maja že zavrnil vsakršno možnost selitve. Kot je argumentirala Breznikova, pozdravljajo vzpostavitev novih nekomercialnih vsebin, a se na območju, kjer bodo verjetno vzpostavljeni sodobni kulturni prostori v smislu kreativne industrije in institucij, kot je Kino Šiška, ne vidijo. Pekarna po njihovem namreč ni zgolj prostor za kulturne vsebine, ki jih obiskovalci konzumirajo enkrat na mesec, ampak samoniklo prizorišče, globoko vpeto v sosesko, kjer se nahaja. "KC Pekarna je preplet kulturnih, mladinskih, socialnih in športnih vsebin, ki so na sedanji lokaciji nastale in se obdržale iz nekega razloga, in zelo težko bi te vsebine prestavili drugam," je prepričana Breznikova, sicer direktorica Pekarne Magdalenske mreže. Uporabniki tako pravijo, da bi selitev pomenila ukinitev Pekarne. Maribor pa bi se po njihovem videnju s to potezo odrekel evropsko prepoznavni skupnosti in vsebini, zanikal mnoge kulturne, umetniške in športne dosežke, mladim okrnil ponudbo drugačnih vsebin in med drugim narisal križ čez zgodovino političnega aktivizma, ki v mesto prinaša kritično misel in prakso. "Konec koncev z ukinitvijo KC Pekarna mesto sporoča, da v njem za omenjene vsebine ni prostora in da nas v bistvu zanimajo samo vsebine in nepremičnine, ki prinašajo profit," je uradno stališče pekarnarjev, ki so do namer tudi aktualnih oblastnikov skeptični zaradi preteklih izkušenj in aktualnega toka dogodkov. "Po drugi strani že druga zasedba z občine govori, kako se bomo od sedaj naprej pogovarjali trajnostno, vendar Pekarna je trajnostni projekt, saj je tukaj že 27 let in želeli bi, da tako tudi ostane," je predstavnik Pekarne povedal, da nočejo biti odvisni od dobre volje vsakokratnega župna, pač pa, da je treba spoštovati zaveze prejšnjih vodstev, konkretno, da se Pekarna ne bo selila, da se zaključijo investicijsko-vzdrževalna dela na objektih in da v veljavo vendarle stopi upravljavski model.

Iskra: Razprava je neizogibna

Podžupanja Alenka Iskra je bila nad enostransko in po njenem preuranjeno odločitvijo presenečena. Dogovor na aprilskem skupnem sestanku, kjer so jih tudi seznanili z idejo o morebitni preselitvi, je namreč bil, da bodo najboljšo rešitev v dobro Pekarne in mesta iskali skupaj. "Preseneča me to nezaupanje, ne vem, kaj je vodstvo občine v tem obdobju naredilo takega, da zaupanja ne bi moglo biti," je povedala in pojasnila, da je občina cenitev - ta je pekarnarje zelo zmotila - naročila za svoje potrebe in sama po sebi še ne pomeni nič. Rekla je, da se ne more strinjati s pogledom plenuma, da lahko vsebine Pekarne uspevajo izključno na sedanji lokaciji, in da bo o zadevi treba še razpravljati. "Na MOM ne govorimo o tem, da ukinjamo te vsebine, razmišljamo o novi lokaciji in tukaj bi želeli odprtost, dialog in razmišljanje. Nič še ni prostorsko dokončno sklenjeno, gre za projekt, ki se razvija," je povedala in med drugim opomnila, da delovanje kulture in mladinskega sektorja omogoča ravno MOM, tako s financiranem programov kot plačevanjem obratovalnih stroškov v Pekarni.

"Vesel sem odločitve plenuma. To pomeni, da še živite, da ste ekipa, da vam je mar," pa je komentiral podžupan Reichenberg, v preteklosti tudi sam vpet v Pekarno. Skupnosti je predlagal, da Melju da vsaj priložnost. Povabil jih je na ogled bivše tekstilne tovarne, kjer da bi lahko dobili veliko večje prostore in jih uredili po svoje. "Samo da vidite, kakšen je potencial, kakšno latentno vrednost ima tisti prostor tam," je nagovarjal. Zanikal je tudi očitke, da bi občina s selitvijo Pekarne gentrificirala mesto, kot je to že storila z nevladniki na Koroški cesti. Kot je argumentiral, MOM pripravlja projekt tako imenovane Dravske promenade, ki bo prispeval k temu, da bo z Lenta v MTT po urejeni peš oziroma kolesarski poti mogoče priti "v dveh minutah". "Odhod v Melje pomeni, da Pekarna umre in se začne nekaj novega. Sedaj moramo ugotoviti le, ali je to plus ali minus," je izpostavil.

Na poti do MTT klavnica, Henkel, livarna

Derlić je odvrnil, da so na ogled vsekakor pripravljeni, še zlasti ker bi katere od njihovih dejavnosti ob ustreznejših pogojih v Melju lahko funkcionirale bolje, denimo alpinisti, a da je glavnina pekarniških vsebin nastala in je še vedno vezana na center mesta. "Osebno mi Pekarna predstavlja ravnovesje nasproti komercialni, bum bum ponudbi v mestnem jedru. Vem, kako razmišljate o tej promenadi, vendar na poti do MTT so klavnica, Henkel, livarna - tampon cona, ki bo zadušila prehod. Ne vem, kako si predstavljate oživeti Melje, a območje bo ostalo obrobje," je razmišljal Derlić, sicer tudi vodja MC IndiJanez.

Na kateri točki je torej občina pripravljena umakniti svoje načrte s Pekarno glede na to, da je morebitno selitev vezala na soglasje njene skupnosti, ta pa je svoje že povedala? "Občina ima možnost narediti karkoli. Mi lahko v Melju naredimo tudi alternativo Pekarni. A kaj to pomeni? Je mesto dovolj veliko za dva taka centra, bi bila to smrt Pekarne?" je bil Reichenbergov nedoločni odgovor. Breznikova mu je odgovorila, da bi Maribor gotovo lahko preživel dva takšna centra, saj da bi se v Melju samoniklo razvijale povsem druge vsebine, kot so v Pekarni, in tudi nagovarjale drugo publiko.

"Ne veš, ali si na smetišču ali prizorišču"

Po besedah Breznikove so pekarnarji na nadaljnji dialog z občino pripravljeni, a le glede razvoja Pekarne in modela upravljanja, ki bi vendarle naredil red in formaliziral odnose med uporabniki, občino kot lastnico in MKC kot tehničnim upraviteljem. Upravljanje je ta hip še vedno vpeljano le v prenovljeno upravno stavbo s hostlom, preostale zgradbe namreč ne izpolnjujejo pogojev, saj so dotrajane in mestoma že nevarne, kot take pa še vedno brez uporabnega dovoljenja. To bi se lahko razrešilo že leta 2013 s celovito, z evropskimi sredstvi podprto prenovo, a so jo uporabniki takrat zavrnili, nato pa se z oblastniki dogovorili, da občina v roku petih do sedmih let poskrbi za nujna investicijsko-vzdrževalna dela. Težava je, da je bilo do danes namesto predvidenih 1,4 milijona evrov v objekte vloženih le okoli 250 tisočakov, zastoj gre deloma tudi na račun aktualne ideje o selitvi v Melje. "Bilo mi je smešno, da se investira po šest ali deset tisoč evrov, ker vem, da s tem ne rešiš ničesar. Mi bi radi investirali v prostor in pri tem vedeli, kaj smo s tem dosegli," je prekinitev vlaganj argumentiral Reichenberg, ob opombi, da zgradbe v Pekarni ne potrebujejo velikih vlaganj, pa dejal, da bo županova ekipa "prekleto dobro razmislila, kam bo investirala milijon evrov". Skoraj v isti sapi pa dejal, da ga skrbi, ker nekdanje pekarniške skupnostne energije več ni. Derlić je oporekal, da je podžupan s sceno izgubil stik, je pa priznal, da naboj res ni močan kot nekoč in da nekateri prostori niso izkoriščeni, kot bi lahko bili, a da bo to rešil upravljavski model, ki pa na mrtvi točki zaradi neodzivnosti občine stoji že štiri leta. "Lani mi je uspelo celotno vodstvo MOM pripeljati na prireditev v dvorano Gustaf in bilo je malo nerodno ... Ker so stranišča takšna, kot so, ker je zunaj takšno, kot je, ker ne veš, ali si na smetišču ali v kulturnem ambientu. Za pokositi travo in pomesti ne potrebuješ nobenega upravljavskega modela," je še menil Reichenberg.

Medtem je Iskra priznala, da je odgovornost za še vedno neurejeno stanje v Pekarni tudi na strani MOM in urada za kulturo. In da bodo s sanacijo stavb vseeno nadaljevali, saj je snovanje načrtov okoli Melja proces, odločitve glede Pekarne ne bo še nekaj let, zagotovitev varnosti pa je ne nazadnje potrebna. Zato bodo popisali najnujnejša dela in zanje v mestnem proračunu zagotovili denar, je obljubila. Pekarnarjem je tudi že bila dana zaveza, da bo občina letos pristopila k novelaciji upraviteljskega modela, ki ga nameravajo pripraviti tako, da ne bo odvisen od lokacije kulturnega centra.