Kako bi ob koncu svojega mandata veleposlanice Združenega kraljestva po dobrih petih letih v Sloveniji ocenili odnose med Slovenijo in Veliko Britanijo?
"Zelo me je veselilo opazovati, kako so odnosi med državama v tem času rasli. Seveda je bilo to zaradi brexita tudi zahtevno obdobje. A ne glede na vse smo odnose poglobili na več področjih, predvsem s praktičnega vidika. Še pomembnejši pa je zame občutek topline in pripadnosti, ki ga čutim v odnosu med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Ko sem potovala po Sloveniji, ko sem gostila obiskovalce, sem vedno začutila topel sprejem in zanimanje Slovencev. In to je še toliko bolj izrazito pri Britancih, ki pridejo sem; najsi bo profesionalno, kot turisti in pa med vsemi, ki tu živijo - vsi se zaljubijo v Slovenijo in se želijo vrniti. Vse to pripomore k pristnemu občutku topline in pripadnosti."
Ali bi lahko izpostavili katera področja sodelovanja med državama?
"V zadnjih petih letih je zagotovo zelo napredovalo trgovinsko sodelovanje, tako glede izmenjave kot pri naboru sektorjev. Veliko je sodelovanja na področju visoke tehnologije, farmacije, maloprodaje, avtomobilske industrije. Trenutno kar 4500 slovenskih podjetij poslovno sodeluje s podjetji iz Združenega kraljestva. Veliko sodelujemo tudi na področju mednarodne in varnostne politike, kjer smo v rednem stiku s slovenskim ministrstvom za zunanje zadeve. Sodelujemo prav tako na obrambno-varnostnem področju; naši vojaki se v Sloveniji vsako leto udeležijo skupne vaje s slovenskimi kolegi. S slovensko stranjo sem ob pomoči British Councila zelo rada sodelovala tudi na področju izobraževanja. Izmenjali smo izkušnje pri uvajanju novih tehnologij v učilnice, kar se je v času koronavirusa in učenja na daljavo izkazalo za še posebno aktualno. Povezave smo krepili tudi na področju visokega šolstva, pri tem lahko kot primer navedem sodelovanje med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Warwicku. Tesno smo sodelovali tudi v boju proti koronavirusu, sprva pri vračanju naših državljanov v domovino, trenutno pa izmenjujemo uvide v razvoju morebitnih cepiv."
Zadnji meseci so bili najbrž zelo naporni zaradi vseh zapletov in omejitev glede koronavirusa.
"Res, nenavadni meseci. Čez noč smo bili primorani opustiti delo v pisarnah in začeti skoraj v celoti delati od doma. Hkrati smo poskušali pomagati britanskim turistom in drugim obiskovalcem iz Združenega kraljestva, ki zaradi odpovedi letov niso mogli domov po običajnih poteh. Pri tem se je res izkazalo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je pomagalo našim državljanom, da so se varno vrnili domov. In seveda, ti se veselijo, da bodo lahko prišli nazaj v Slovenijo, ko bodo razmere to dovoljevale."
Britanci ste znani po tem, da veliko potujete. Gotovo je bilo potrebne veliko logistike, da so se lahko vaši državljani vrnili domov.
"Drži, kot narod zelo radi potujemo, zato je bilo sredi marca več sto tisoč naših državljanov na počitnicah po svetu."
Kako potekajo pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije?
"V preteklih tednih smo bili priča intenzivnim pogajanjem v Bruslju in Londonu, ki se bodo nadaljevala konec avgusta. Prinesla so dober napredek, ostajajo pa določena razhajanja, ki jih bo treba še premostiti. Kljub temu menimo, da je mogoče doseči dogovor v septembru. Aktivno si prizadevamo, da bi dosegli ta cilj."
September je blizu …
"Je blizu, a dosežen je bil napredek in ovire lahko premagamo. Želimo si dogovora, s katerim bi omogočili predvidljivost in gotovost za državljane in podjetja."
Kakšen bo odnos med Združenim kraljestvom in EU po končanem postopku brexita? Bo vzpostavljen kakšen poseben status ali pa bo Združeno kraljestvo zgolj t. i. tretja država, torej država nečlanica EU?
"Seveda bo odnos drugačen, kot je bil zadnjih 40 let, saj ne bomo več del EU. Drugačen pa ne pomeni nujno slab. Menim, da je lahko naš odnos resnično pozitiven. Želimo si tesnega in kooperativnega odnosa. Želimo sodelovati z EU, tako na področju trgovine kot na drugih področjih, kjer imamo skupne interese in vrednote, najsi bo to pri vprašanjih varnosti in obrambe ali v boju proti podnebnim spremembam."
V Združenem kraljestvu študira veliko slovenskih študentov. Kako se bo spremenil njihov status po zaključenem izstopu vaše države iz EU?
"Veseli nas, da se vsako leto na študij v Združenem kraljestvu odpravi več kot 400 študentov iz Slovenije. Veliko je zelo nadarjenih in študirajo zelo zahtevne smeri na naših najboljših univerzah, kot so Cambridge, Oxford, Imperial College London ter Univerza v Edinburgu. Za tiste, ki že študirajo ali pa bodo začeli študirati letos, ostajajo stvari nespremenjene. Tisti, ki bodo študij pričeli septembra prihodnje leto, pa bodo deležni nekaterih sprememb. Za študente iz EU bodo po novem veljali praktično enaki pogoji, kot so za študente iz ZDA, Kanade ali z Nove Zelandije. To pomeni, da bodo šolnine nekoliko višje, kot so za britanske študente, prav tako bodo študenti potrebovali vizume. Velja pa poudariti, da bomo najboljše študente še naprej spodbujali, naj pridejo v Združeno kraljestvo. Menimo, da imamo veliko ponuditi tako v smislu kvalitete študija kot širše izkušnje, med drugim zato, ker je študij pri nas zelo mednaroden. Ko se pogovarjam s Slovenci, ki so študirali v Združenem kraljestvu - mnogi so se vrnili, mnogi so ostali -, pogosto govorijo o pozitivnih izkušnjah iz študija in kako je to prispevalo k njihovemu profesionalnemu razvoju. Pa tudi o mednarodnih prijateljstvih in povezavah, ki so si jih ustvarili."
Mednarodna prijateljstva so neprecenljiva.
"Tako je, kljub spremembam ostajajo številni razlogi, zakaj se odpraviti na študij v Združeno kraljestvo. Tudi sami se bomo še naprej trudili privabiti dobre študente. Veleposlaništvo bo tako v sodelovanju z organizacijo British Council jeseni pripravilo dogodek za vse, ki razmišljajo o študiju v Združenem kraljestvu z začetkom v letu 2021, in na njem bomo predstavili možnosti za študij in ponudili pomoč pri postopkih prijave."
Kaj se bo s koncem postopka brexita spremenilo za poslovneže, ki sodelujejo s podjetji v Združenem kraljestvu?
"To je odvisno od izida pogajanj. Sami si med drugim želimo prostotrgovinskega sporazuma brez carin. Bodo pa določene spremembe vendarle potrebne, saj bo Združeno kraljestvo z izstopom iz EU zapustilo tudi carinsko unijo. Za uvoznike in izvoznike bodo tako začeli veljati določeni novi postopki. Zato redno sodelujemo z Britansko-slovensko gospodarsko zbornico in podjetji v Sloveniji, da bi slednjim pomagali pri prilagajanju na te spremembe."
Končna pravila za poslovno sodelovanje se torej oblikujejo prav zdaj, v pogajanjih med Združenim kraljestvom in EU?
"Tako je, kot rečeno, bo veliko odvisno od poteka pogajanj. Če bodo ta uspešna, potem bo sprejet prostotrgovinski sporazum brez carinskih dajatev, a z nekaj spremembami pri postopkih uvoza in izvoza. Če pa nam prostotrgovinskega sporazuma ne bo uspelo doseči, bodo uvedene carine na nekatere dobrine. V tem primeru ima Združeno kraljestvo že pripravljeno časovnico, da se lahko podjetja že zdaj pripravijo na oba možna scenarija. A menimo, da je sporazum o prosti trgovini tista prava rešitev, ki je v interesu obeh strani, da se bodo lahko močni trgovinski odnosi nadaljevali."
Bi lahko izpostavili kakšna slovenska podjetja, ki veliko poslujejo v Združenem kraljestvu? Ali obratno, podjetja iz Združenega kraljestva, ki so močno prisotna na slovenskem tržišču?
"Veliko je podjetij, ki bi jih lahko izpostavila. Riko, na primer, veliko izvaža v Združeno kraljestvo in dela pri zelo zanimivih projektih. Trimo je še en primer dobro pozicioniranega slovenskega podjetja v Združenem kraljestvu, z velikimi investicijami in več kot dvajsetletno tradicijo v gradbenem sektorju. Veliko je prav tako manjših podjetij, ki se odpravijo na britansko tržišče, tudi zagonskih podjetij, ki jim naša država služi kot odskočna deska za vstop na mednarodna tržišča. Pri tem ima pomembno podporno vlogo tudi Britansko-slovenska gospodarska zbornica. To so predvsem podjetja s področij finančne tehnologije, informacijskih tehnologij, kreativne industrije. Oblikovalka Lara Bohinc je dober primer zelo uveljavljene ustvarjalke na britanskem tržišču. Seveda obstaja tudi precej velikih britanskih investitorjev, prisotnih v Sloveniji. Podjetja, kot so GSK, GKN Driveline, PWC, zaposlujejo v Sloveniji veliko število ljudi. Zanimivo se je pogovarjati z britanskimi investitorji v Sloveniji, dobro sem jih spoznala v zadnjih petih letih. Vedno pravijo, da radi poslujejo v Sloveniji, saj tu zlahka najdejo visoko usposobljene sodelavce z izvrstnim znanjem tujih jezikov in močno delovno etiko."
Oblikovalka Lara Bohinc je dober primer zelo uveljavljene ustvarjalke na britanskem tržišču
Izmenjali smo izkušnje pri uvajanju novih tehnologij v učilnice, kar se je v času koronavirusa in učenja na daljavo izkazalo za še posebno aktualno