Se nasilje meja in oblasti spreminja?
"Gre za ekosistem, ki se vseskozi prilagaja. Pozimi je bilo več pričevanj, da so policisti izrabljali naravo za poškodovanje ljudi. Namerno so jih usmerili v potoke – pozimi je to nevarno, saj so morali nato hoditi še 10 ali 20 kilometrov. Tudi to, da so ljudem odvzeli čevlje ali obleko, je nevarno zaradi možnosti podhladitev. Sedaj vidimo dodaten poudarek na uničevanju imetja ljudi: od čevljev, spalnih vreč, nahrbtnikov do telefonov – vse, kar ljudje na poti potrebujejo.
Nasilje služi odvračanju ljudi. Da je pot čim težja in čim bolj tvegana. Slišimo predvsem, da policija zažiga imetje. Tudi telesno fizično nasilje se vsakodnevno nadaljuje. Največ neposrednega nasilja je trenutno nekoliko južneje, na zahodni meji blizu vasi Šturlić. To je postal predel, kjer največ ljudi poskusi prečkati mejo in nadaljevati pot čez Hrvaško, in tam je trenutno tudi največ ilegalnih vračanj (push-backov). Po navadi gre za ljudi, ki jih ujamejo čez dan ali dva v notranjosti Hrvaške. Če potujejo dlje in jih policija ujame kasneje, jih pogosteje pripeljejo na mejo v bližini Velike Kladuše ali vzhodneje v okolici Vrnograća, kjer se je tudi povečalo število ilegalnih vrnitev ljudi čez mejo."
Kakšna je logika za tem?
"Hrvaška policija sili ljudi ilegalno čez mejo v BiH na bolj oddaljenih krajih. Ob koncu dneva ni zares niti v interesu hrvaške policije, da pretepajo ljudi, saj je to slaba publiciteta. Vseeno se ljudje s Hrvaškega še naprej vračajo z modricami in očitno pretepeni. Hkrati obstajajo bolj strateški načini, ki puščajo manj sledi, a imajo enak učinek odvračanja. Zažiganje, uničenje njihovega imetja, prisila, da hodijo 30 kilometrov nazaj do Velike Kladuše. Ljudje imajo žulje in odrgnine ter vnetja po desetih ali enajstih dneh hoje. Nato jih policisti ujamejo in prisilijo, da hodijo še nazaj v BiH. Njihove poškodbe so še hujše, kar pomeni, da bodo morali čakati dlje, preden spet poskusijo iti na pot. Policisti včasih vzamejo le vezalke iz čevljev."
"Obstaja velik pritisk, da se 'dosežejo rezultati', ki so vezani na interese vodilnih članic EU in schengena." - Jack Sapoch
Mreža nadziranja nasilja mej in No Name Kitchen
Mreža nadziranja nasilja mej (The Border Violence Monitoring Network) je skupno delo različnih organizacij, med njimi No Name Kitchen, Escuela con Alma in Mobile Info Team. Zbirajo pričevanja ljudi, da bi usode ljudi na poti prek Balkana dobile primerno javno pozornost in bi se nasilje prenehalo. Začetki No Name Kitchen segajo v februar 2017 v Beograd, od tam so se preselili v Šid in Veliko Kladušo, kjer ljudem na poti poskušajo zagotoviti osnovne stvari, ki jih potrebujejo, ter sistematično zbirati njihova pričevanja o nasilju. Solidarnostno skupaj s SOS Team Kladuša organizirajo v Veliki Kladuši tudi brezplačno trgovino.
