(INTERVJU) Vodji srbske opozicije Marinika Tepić in Miroslav Aleksić: Morda je čas za uvedbo sankcij zoper Srbijo

V Beogradu smo se na sedežu stranke Narodno gibanje Srbije, ki je s še nekaterimi drugimi opozicijskimi strankami povezana v koalicijo Srbija proti nasilju, srečali z osrednjima figurama opozicije Miroslavom Aleksićem (Narodno gibanje Srbije) in Mariniko Tepić (Stranka svobode in pravice). Čeprav se je namigovalo, da bi opozicijski poslanci utegnili zavrniti osvojene mandate v srbski skupščini, so jih na ustanovni seji v torek sprejeli. Sejo so izkoristili za protest proti kraji volitev, saj je, kot so nam pojasnili, to ena redkih priložnosti, seje namreč neposredno prenaša srbska nacionalna radiotelevizija RTS, ki sicer, ker je pod vladno kontrolo, o opoziciji ne poroča.

Mesec in pol je minilo od volitev, na katerih ste izgubili tako na državni ravni kot v Beogradu. Ves ta čas ponavljate, da so bile volitve ukradene, Vučić pravi, da so bile čiste kot solza. Kaj se je zgodilo? Zakaj naj bi bile ukradene?

Aleksić: "Nikoli doslej še ni bilo tako velike kraje in zlorabe volitev. Opozarjali smo, da bodo volitve neregularne, saj ni bilo pogojev za izvedbo poštenih, svobodnih volitev. Vučićevi imajo popolno kontrolo nad mediji, sploh elektronskimi z nacionalno frekvenco. Glavna okupacija teh medijev je obramba vladajočega režima in napadanje opozicije ter vseh, ki si upajo govoriti proti oblasti. Oblast je kupovala glasove na različne načine. Tudi z denarjem iz državnega proračuna. V zameno za glasove so podkupili upokojence, mlade. Pritiskali so na zaposlene v javnem sektorju, takih ljudi je v Srbiji okoli 800 tisoč. Njihova delovna obveznost je, da glasujejo za režim. Vsemu temu smo bili priča že na volitvah v preteklosti. Tokrat pa se je zgodilo nekaj novega. Oblast je ljudi iz drugih delov Srbije fiktivno naselila v Beograd, da bi lahko tukaj glasovali, saj je prav na volitvah v beograjsko skupščino obstajala možnost, da bi izgubili večino. Bivališče v Beogradu so uredili tudi za ljudi iz tujine, recimo iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije. Poleg fiktivnih prebivališč so nekateri dobili celo lažna državljanstva. Po 500 ljudi dnevno so prijavili na neko prebivališče. Vedeli smo, da se to dogaja. Mesec dni pred volitvami sem od ministrstva za notranje zadeve zahteval podatke, koliko ljudi je od septembra spremenilo kraj prebivališča. Rekli so, da bom odgovor prejel v 40 dneh. Minili so že trije meseci, odgovora pa nisem prejel. Državne institucije so neposredno organizirale volilno krajo. Ministrstvo za notranje zadeve denimo, ki je ljudem izdajalo lažna prebivališča. Imamo podatke, da so ljudje bili prijavljeni na lokaciji, kjer je transformatorska postaja, več kot 50 ljudi je bilo prijavljenih po raznih barakah, v enem 150 kvadratov velikem stanovanju je bilo prijavljenih 150 ljudi. Vse to je v nasprotju z zdravorazumsko logiko. Pravosodni sistem molči, prav tako vse institucije, saj je država ugrabljena. Na oblasti je človek, ki je uzurpiral cel sistem, vse vzvode oblasti. Volja državljanov je bila uzurpirana, saj so bili primorani glasovati za vladajočo Srbsko napredno stranko (SNS)."

Volitve je spremljala opazovalna komisija, sestavljena iz poslancev Evropskega parlamenta. V poročilu so opozorili na nepravilnosti na volitvah, predsednik Vučić jih je zaradi tega oklical za sovražnike Srbije. Resolucijo o nepravilnostih na volitvah v Srbiji bo najbrž sprejel tudi Evropski parlament (pogovor je potekal teden dni pred zasedanjem Evropskega parlamenta, op. p.) Imate upanje, da bi se lahko kaj spremenilo? Da bi se morda volitve ponovile?

Aleksić: "Zelo pomembno je, da so evropski poslanci spremljali volitve. Ne nazadnje jih je povabila srbska vlada. Videli so, kaj se je dogajalo na voliščih, da je bil v beograjski Areni zbirni center za volivce iz tujine. Imeli so vpogled v poročila volilnih komisij in organizacije Crta, ki se ukvarja s preiskovanjem transparentnosti in odgovornosti. Dobili so tudi naše dokaze o nepravilnostih. Odprli so razpravo, o tem se javno govori v Evropskem parlamentu. Posledica tega je, da je srbska oblast zaradi tega napadla evroposlance na enak način, na kakršnega zadnjih enajst let napada nas. Slišali ste, kaj je govoril Vučić. Da sovražijo Srbijo, da nam želijo le slabo, da podpirajo neodvisnost Kosova. Morda je dobro, da se je to zgodilo, saj so videli, kako deluje Vučićeva demokracija. Pomembno je, da bo resolucija Evropskega parlamenta jasna in konkretna ter da bo vsebovala predloge sankcij proti Srbiji. Glede na to, da nismo članica Evropske unije, ta resolucija za Srbijo ne bo obvezujoča, ampak bo v političnem in moralnem smislu zelo pomemben dokument, ki bo mednarodni skupnosti poslal sporočilo, da mora priti do temeljite preiskave, formiranja neodvisne komisije, ki bo potek volitev vzela pod drobnogled. Veliko pove dejstvo, da Vučiću razen madžarskega premirja Viktorja Orbana nobeden od evropskih voditeljev ni čestital za zmago. To pomeni, da se vsi zavedajo, da je na volitvah kradel in da rezultati ne odražajo svobodne volje državljanov Srbije. Nekateri evropski voditelji so zaradi svojih razlogov tiho, drugi so kritični. Evropska unija, ki temelji na vladavini prava, svobodi govora, demokraciji, neodvisnosti državnih institucij, ob tem ne bi smela molčati."

V Beogradu so volili tudi tuji politiki. Recimo predsednik Republike srbske Milorad Dodik. Kako je mogoče, da ima človek, ki je nosilec politične oblasti v drugi državi, volilno pravico v Srbiji? Je to sploh zakonito?

Aleksić: "To ni mogoče, ni logično in ni zakonito. Več politikov iz Republike srbske se je v preteklosti že pohvalilo, da so volili na lokalnih volitvah v Beogradu. Med njimi tudi Jelena Trivić, ki naj bi sicer bila Dodikova nasprotnica. To je kaznivo dejanje, za katero bi morali odgovarjati. Ni možno, da nosilec politične oblasti v tuji državi kroji politično usodo druge države. Tako kot Dodik je v Beogradu volil notranji minister iz Republike srbske. Vse je jasno, vprašanje je le, ali bo mednarodna skupnost to tolerirala."

Od izida volitev nenehno opozarjate na vse nepravilnosti. Prav tako ste organizirali več protestov. Se zavzemate za ponovitev volitev le v Beogradu ali tudi na državni ravni?

Aleksić: "Vse volitve so bile neregularne. Je pa bila najbolj očitna kraja v Beogradu. Ljudje od drugod so neposredno vplivali na volilni izid. Govorimo o deset tisoč ljudeh in več. Če jih ne bi bilo, bi zmagala opozicija. SNS in njeni sateliti so tokrat v Beogradu osvojili manj glasov kot na prejšnjih volitvah, aprila 2022. Se pravi, kljub pritiskom, kupljenim glasovom in kraji nimajo dovolj glasov za absolutno zmago. Ne moremo se sprijazniti z rezultatom volitev, saj je kraja očitna. Zato zahtevamo, da se volitve anulirajo in ponovijo."

Tepić: "Treba se je zavedati, da je že na prejšnjih lokalnih volitvah v Beogradu 70 tisoč ljudi več volilo proti strankam znotraj Vučićeve koalicije. Matematično gledano in v skladu z zakonsko proceduro oni niso zmagali niti tedaj niti sedaj. Zmaga nam je bila odvzeta. Pravočasno smo začeli opozarjati, da obstaja nevarnost volilne kraje, pa nas ljudje niso jemali resno. Niti novinarji nam niso verjeli. Pred letom in pol smo pristojnim institucijam predočili dokaze o fiktivnem naseljevanju ljudi v Beogradu. Evo konkreten primer: lastnik nepremičnine je na policijski postaji na Zvezdari (predel Beograda, op. p.) prijavil prebivališče nekih ljudi. Na tej postaji se je to dogajalo masovno. Na to so nas opozorili ljudje, zaposleni v javnem sektorju, ki so bili po nalogu napoteni tja, da bi podpisali spremembo prebivališča. Pripravljeni so jih čakali vsi dokumenti. To je bilo predlani, zdaj pa se sploh več niso skrivali, temveč so to počeli odkrito, pred očmi javnosti. Vedeli so, da v Beogradu nimajo več podpore. Če bi bili tako prepričani o podpori in zmagi, tega ne bi počeli."

Kakšni bodo vaši nadaljnji postopki? Kaj boste naredili?

Aleksić: "Nadaljevali bomo boj. Rezultatov ne bomo priznali. Četudi zdaj skušajo na silo vzpostaviti oblast, ta ne bo legitimna. Kot opozicija bomo glasno opozarjali na vse nepravilnosti in oblast pozivali k razveljavitvi volitev. Računamo pa seveda na pomoč mednarodne skupnosti. Prav tako želimo državljanom predstaviti, kaj se je zgodilo. Veliko jih sploh ne ve za volilno krajo, saj so v medijski temi. Nadaljevali bomo tudi ulične proteste in vse elemente demokratičnega boja. Za nas volitve niso končane."

Tepić: "Pričakujemo neodvisno preiskavo. To je eden od naših apelov mednarodni skupnosti. Predvsem EU smo poslali neke vrste SOS-signal, saj je Srbija država kandidatka za članstvo v uniji. Država, katere oblast krade vse po vrsti, ne more konkurirati za mesto v EU. Evroposlanci so povedali, da podpirajo širitev kot tudi državljane Srbije, ampak, da Srbija s sedanjo državno ureditvijo ne more v EU. Stališče naše stranke je, da bi bilo narobe zaradi oblastnikov kaznovati državljane s sankcijami. Žal smo v situaciji, ko je oblast državo privatizirala. En človek in njegova stranka sta postala enačaj državi. Evroparlamentarci so najbrž navajeni na to, da če v državi obstaja problem, ga bodo rešile institucije. Avstrijci so imeli kanclerja Sebastiana Kurza, Vučićevega kolega, ki je imel podobne metode. Ampak pri njih obstajata neodvisno tožilstvo in močan sistem, ki je kanclerja procesuiral. Pri nas pa sistem pomaga oblasti pri njenih dejanjih. Ministrstvo za državno upravo je odgovorno za volilne imenike, na lokalnem nivoju je to lokalna samouprava, pa notranje ministrstvo. Vsi so del organiziranega kriminala, kot bi rekli. Če povem pregovorno, od volka ne morete pričakovati, da bo čuval ovce. Zato apeliramo na mednarodno skupnost, da v Srbijo napoti strokovnjake, ne nujno politike, ki bi pripomogli k svobodnim in poštenim volitvam. Nobeden od nas ne želi, da bi komisija odločila nam v prid, temveč, da bi se vse raziskalo do potankosti. Mi želimo le resnico. Kako bo sicer na prihodnjih volitvah? Če ne bomo ukrepali, bo samo še hujše. Zaupanje v institucije je skrhano. Miki (Aleksić, op. p.) je odkril eno največjih afer v Evropi, povezano s proizvodnjo marihuane v Srbiji, sama sem se ukvarjala z drugimi aferami. Prijel se naju je vzdevek aferaš, haha. Nam ni v interesu, da se izpostavljamo in tvegamo svojo varnost. Meni tega ni za početi. Naše družine so v strahu pred z oblastjo povezanimi kriminalci. Šestnajstkrat so mi preluknjali gume na avtu. Moja devetletna hči vsakič, preden sede v avto, preveri, ali so gume preluknjane. Nočem opravljati vloge tožilstva, ampak oni svojega dela ne opravljajo. Borimo se za pravico. Naj na volitvah zmaga boljši, sama bi prenesla tudi poraz. Ampak naj bodo enaki pogoji za vse. Naj bo tekma enakopravna. To je vse, kar želimo."

Gospa Tepić, po volitvah ste se odločili za gladovno stavko. Vztrajali ste do novega leta. Ste kaj dosegli? Zakaj ste odnehali?

Tepić: "Zaradi hudih zdravstvenih zapletov sem končala v bolnišnici. Zdržala sem 13 dni. Skupno nas je gladovno stavkalo šest ljudi. Nekateri so zaradi starosti in zdravstvenih zapletov predčasno prekinili stavko. Moja stavka je bila alarm mednarodni skupnosti. Nismo opozarjali Vučića, temveč državljane. Menila sem, da moramo biti odgovorni, saj naša pravica ni le, da kandidiramo, temveč, da se, ko stvari krenejo po zlu, moramo žrtvovati in prevzeti veliko odgovornost, da bi upravičili zaupanje ljudi, ki so nas volili. Kako naj od svojih volivcev pričakujem, da bodo naredili nekaj več, žrtvoval svoj prosti čas, če sama ne bom dala svojega maksimuma. Gladovno stavko smo prekinili, ker naše počutje ni bilo v redu. Zdravnik mi je že pred časom svetoval, naj preneham. Telo več ni zdržalo. Imela sem preslabe žile, da bi mi lahko vstavili infuzijo. Moja krvna slika je bila zelo slaba. Vsak izmed nas je v mozaiku borbe dal svoj maksimum. Razdelili smo si vloge in sodelovali. Ko nisem mogla na protest, je tja šel Miki. Zbrali smo ogromno dokaznega gradiva, ki ga bomo predali neodvisni komisiji, ko bo prišla. Uspelo nam je animirati mednarodno skupnost kot še nikoli doslej. Za nas to ni dovolj, saj vse traja, postajamo nestrpni. Lahko rečem, da smo, kot tudi del državljanov, razočarani nad EU, ki je vsa ta leta dopustila razvoj Vučićevega avtokratskega režima iz le njim znanih razlogov. Zdaj je zares dovolj, brutalnost sistema je prišla do stopnje, ko je vse jasno kot beli dan, pa jim nihče ne more nič. Tudi zavoljo Vučićeve protizahodne retorike je dobro, da se vrne zaupanje v evropske institucije in da verjamemo, da nismo črna luknja na evropski preprogi. Pozitivno je tudi, da so nekateri iz evropske stranke EPP, kateri pripada Vučićeva SNS, le nekako dvignili roko za to, da se o volitvah v Srbiji razpravlja v parlamentu. Nekaj se je premaknilo, sicer prepočasi, ampak v nasprotju s preteklim obdobjem se je vsaj nekaj zgodilo. Kot je že dejal Miki, nihče razen Orbana iz držav EU Vučiću ni čestital za zmago. On sicer trdi, da mu je čestital francoski predsednik Emmanuel Macron, ampak temu nihče ni bil priča. Morda ga je kje potrepljal po ramenu in mu rekel bravo, stari. Prepričana sem, da bi se Vučić pohvalil s čestitkami tujih voditeljev. Najbrž bi na kaki televiziji bil gost v posebni oddaji na to temo."

Bilo je nekaj pomislekov, da bi bojkotirali ustanovno sejo srbske skupščine in zavrnili mandate. Odločili ste se, da jih prevzamete. Kakšna opozicija boste?

Aleksić: "Naša lista Srbija proti nasilju bo kot tudi druge liste v skupščini zastopala svoja stališča. Kot doslej se bomo še naprej borili proti vsemu. Kakšen bo naš dolgoročni plan, bomo videli, bomo pa izkoristili pozicijo poslancev, da lahko zastopamo državljane, saj bo to redka priložnost, da nas slišijo prek servisa javne radiotelevizije. Želeli smo, da bi bila ustanovna seja po sprejetju resolucije v Evropskem parlamentu, ki je bila v četrtek, 8. februarja. Naša zahteva je bila zavrnjena, saj so želeli, da se skupščina čim prej konstituira, da lahko ignorirajo sporočila in pozive EU ter mednarodne skupnosti. Poglejte, čez cesto je ustavno sodišče, edini organ, ki lahko v tej fazi razveljavi volitve. Želijo prehiteti vse, ki bi lahko kaj naredili, da bi kasneje to bilo brezpredmetno."

Boste obstruirali seje?

Aleksić: "Opozarjanja več ni, preostal nam je samo še boj za svobodo. Borili se bomo z vsemi razpoložljivimi demokratičnimi sredstvi. Ne bomo tiho, s tem bi legitimizirali njihovo krajo. Nimamo te pravice. Več kot 900 tisoč naših volivcev pričakuje, da se bomo borili. Za to so nas volili."

Vučić je, odkar je na oblasti, ustvaril močan sistem. Kot ste rekli, si je podredil institucije, medije. V dobrih odnosih je tako z Zahodom kot z Rusijo. Je postal politično nesmrten?

Tepić: "Vučiću je bilo to dovoljeno. Najbolj ga je pestovala Angela Merkel, priljubljenost je pridobil z retoriko boja proti korupciji. To je bilo, ko je bil predsednik še Tomislav Nikolić. V prvih letih je veliko koketiral z mednarodno skupnostjo in ji dvoril. Naivneži so verjeli, da so se nekdanji radikalci spremenili v politike z evropskimi vrednotami. S tem mislim na vladavino prava, svobodo medijev, svobodne volitve, kar so tri ključne stvari v naši ustavi. Vučić je dober tehnokrat, česar se je naučil od najslabših politikov v devetdesetih - njegov politični oče je Vojislav Šešelj, delal je tudi s Slobodanom Miloševićem. Konec devetdesetih je bil Vučić minister za informiranje in tedaj je preganjal neodvisne medije. Takoj po prihodu na oblast si je najprej podredil lokalne medije. Lokalne radijske in televizijske postaje so kupili tajkuni blizu Vučiću in SNS. Morda za vaše bralce to ni pomembno, je pa zelo pomembno za nas, saj ljudje radi sedanje razmere primerjajo z devetdesetimi. Imeli smo celo mrežo lokalnih neodvisnih medijev, ki so bili zelo pomembni za informiranje ljudi. Od leta 2014 so jih Vučićevi pokorili, financirajo jih iz državnega proračuna, namenjenega projektom. Tu so še tabloidi, Informer na primer, ki od občin po Srbiji dobivajo veliko denarja. Ko mi te medije tožimo, saj nas vsakodnevno demonizirajo, jih sodišče kaznuje z nekaj tisoč evri kazni. Kaj je to za njih, ko pa dobivajo milijone. Splača se jim, da nas žalijo, saj bodo ponovno iz državnega proračuna dobili ogromno denarja. Vučić si je torej najprej podredil medije, da je dobil moč. Treba mu je priznati, da je to naredil zelo modro. Po lokalnih medijih se je dokopal še tistih z nacionalno frekvenco. Izvedel je malverzacije z medijsko korporacijo Kopernikus in državnim telekomunikacijskim operaterjem Telekomom. Po drugi strani je držal ravnotežje s stabilnostjo na Zahodnem Balkanu, še posebno v regiji. Prepoznan je bil kot nacionalist, ampak kot tudi nekdo, ki si prizadeva za mir. Nerazumljivo je, da lahko nekdo to pomisli za človeka, čigar politika je izzvala konflikte in vojne na Balkanu. On je piroman in gasilec v eni osebi. Hujska, podžiga, nato pa rešuje konflikt, saj da je on edini, ki lahko umiri situacijo. Neprestano spremljamo ta pingpong. Pričakovali smo, da ga bodo izkušeni politiki iz držav EU prebrali in ukrepali. Pa niso, vse so mu dopustili. Ko Vučić proti Rusiji ni uvedel sankcij, ni bilo nobenih posledic. Sicer pa je tudi nerealno pričakovati, da se bo kdo, potem ko je deset let gledal stran, zdaj oglasil in obsodil Vučićeva dejanja. Evropske države so veliko denarja vložile v Srbijo, recimo Sklad EU za reformo pravosodja v Srbiji. Imamo pa nedelujoče, korumpirano sodstvo."

Aleksić: "Aleksandar Vučić je trgovec, ki mu je zaradi pogojev, o katerih je govorila Marinika, omogočeno, da trguje z Evropo, ZDA, Rusijo in Kitajsko. Zavoljo obstanka na oblasti razprodaja srbske nacionalne interese. Kako to dela? Kitajcem je dal vzhodno Srbijo, ki je bogata z rudami, da tam dela na desettisoče Kitajcev, za katere ne veljajo srbski delovni zakoni, temveč kitajski. Srbski okoljski inšpektorji tja ne smejo vstopiti. Sploh v okolici Bora in Zaječarja kitajska podjetja na vso moč izkopavajo rudo in izčrpavajo naša naravna bogastva. Zahod je Vučiću naložil, naj reši situacijo na Kosovu, on pa je tam živeče Srbe prepustil samim sebi. Lahko bi rekli, da je v miru prodal tisto, česar njegovi predhodniki niso niti v vojni. Svetovni politiki se ne zavedajo, da ves ta čas vzgajajo pošast, ki bo povzročila ogromne težave. Nam očitajo, da smo proevropska opozicija, ki se kobajagi borimo za demokracijo, Vučić pa da ima moč in mu uspeva rešiti težave. Zahodu je pomembno, da ljudje ne zažigajo več ameriške, nemške ambasade, da ne napadajo udeležencev parade ponosa in podobno. Menijo, da je Vučić vse te težave odpravil. Trenutno je aktualna rodovitna Preševska dolina na meji s Kosovom, ki je kot interesno območje zanimiva Madžarom. Sicer nimam dokazov, ampak prepričan sem, da Vučić podkupuje mednarodne uradnike, da bi ostal na oblasti. Denar ni problem, ima ga na pretek. Cel državni proračun je proračun Aleksandra Vučića. Da ne omenjam Arabcev, ki na veliko gradijo stolpnice v okviru tako imenovanega razvojnega projekta Beograd na vodi. Z njegovim trgovanjem državnih posesti največ izgubljamo mi, saj zaradi prekupčevanj ne dobimo podpore mednarodne skupnosti. Vučić je največji vzrok nestabilnosti na Balkanu in čas bo to potrdil. Povzročil bo velike težave, saj je v duši radikalec in huligan."

Tepić: "In šovinist. Volilne migracije, ki smo jim bili priča na volitvah, se bodo prenesle še v druge države. Podoben model bomo spremljali na volitvah v Bosni in Hercegovini, v Črni gori in v Makedoniji. Vučić bo prek svojih zaveznikov vplival na izid tamkajšnjih volitev. Če kdo o tem dvomi, je zares naiven. Ker je Miki omenil Beograd na vodi, bi želela pojasniti, kako poteka korupcija v tem primeru. Gre za enega največjih gradbenih projektov v zgodovini Srbije. Na veliko se gradi, ljudem je všeč, kako moderno so videti stolpnice in druge stavbe. Stanovanja se tam prodajajo po astronomskih cenah in veliko ljudi jih je prisiljenih kupiti. Ljubezen z Arabci je namreč usahnila, na neki točki so nehali graditi nove zgradbe. Stanovanja zdaj prodajajo na način, da se nek poslovnež prijavi nek razpis. Ko dobi denar od beograjske občine, govorimo o velikih vsotah, mora poslovnež v zameno kupiti stanovanje v enem od kompleksov Beograda na vodi. S tem ljudje vlagajo v nadaljnjo gradnjo in pripomorejo k piarovski kampanji, kako dobro se stanovanja prodajajo."

Se je v državi in v razmišljanju ljudi kaj spremenilo po majskih tragedijah na beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja in v Mladenovcu?

Tepić: "Mislim, da. Naša lista Srbija proti nasilju je nastala po teh tragedijah, ko smo rekli, da je dovolj. Na protestih smo se borili za elementarno življenje. To se je tudi odrazilo na volitvah. Srbska družba je bila po teh tragedijah zelo travmatizirana. Leto 2023 je gotovo bilo najbolj žalostno leto v zadnjem obdobju. Ne glede na naše ogorčenje nad oblastjo smo pričakovali, da bodo oblastniki v času tragedij delovali kot ljudje. Da bodo normalni, da bodo zmožni samorefleksije in da bodo priznali, da so morda nekaj sistemskega naredili narobe. Lahko bi rekli, da bodo naredili vse, da se take tragedije ne bodo več zgodile. Mi smo jim ponudili pomoč. Tragedija nikoli ne sme biti predmet razdvojenosti. Ampak ne, oni so rekli, da sistem ni kriv, opozicijo so obtoževali ne vem česa vse. Te volitve so posledica vsega tega. Ljudem je dovolj protestov, utrujeni so od vsega. Mi protestiramo že od 2018. Novembra istega leta so našemu kolegu Borku Stefanoviću s kovinsko palico razbili glavo. Mi smo to obravnavali kot poskus umora. Oblast ne mara protestov, vsakič nas preštevajo in zanikajo realno število ljudi na protestih. Ne izbirajo sredstev, da bi ponižali politične nasprotnike."

Kakšno je vaše stališče do Kosova?

Tepić: "Zavedamo se situacije, življenje je hitrejše od vseh sporazumov. Zavedamo se tudi zgodovinske hipoteke, ki jo Kosovo predstavlja od osemdesetih let naprej. Ampak tam živijo ljudje, ki so zaradi napačnih politik v negotovosti. Tarnajo, da jih nihče ne brani, ampak vemo, kdo jih je naščuval, da ne sodelujejo z lokalno samoupravo in institucijami. Menimo da bi severni del Kosova, kjer živijo Srbi, moral biti neke vrste protektorat. Situacija je nerešljiva. Ni ga resnega srbskega politika, ki bi kdaj priznal neodvisnost Kosova. Ne glede na to, da nekateri menijo, da bi nekatere leve stranke priznale Kosovo, ne verjamem, da bi se to zgodilo. Na zadnjih predsedniških volitvah je kandidatka levice Biljana Stojković jasno povedala, da ne bi priznala neodvisnosti Kosova. Sicer pa tega od nas nihče ne zahteva. Ni mi znano, da bi EU od Srbije to zahtevala. EU zahteva normalizacijo odnosov. To se mora zgoditi prej ali slej. Če se bodo incidenti nadaljevali, na Kosovu več ne bodo živeli Srbi. Kaj vam bo potem ozemlje brez ljudi? Odnosi med Kosovom in Srbijo se morajo normalizirati, tja se mora vlagati, odpreti univerze, bolnišnice, tovarne, da bi življenje lahko postalo normalno. Menim, da tako kot Vučić tudi kosovski premier Albin Kurti vodi napačno politiko, obe strani sta odgovorni za krizo in napetosti. Taki politični akterji nikoli ne bodo rešili vprašanja Kosova, kaj šele privedli do kakršnega koli sporazuma. Za našo stranko priznanje neodvisnosti Kosova ni sprejemljivo, ampak odnosi se morajo normalizirati. Pred štirimi leti smo kot edina srbska stranka sprejeli deklaracijo o premirju med srbskim in albanskim narodom. Tako deklaracijo bi morala sprejeti tako Beograd kot Priština. Dialog mora teči. Veliko priložnosti za normalizacijo odnosov je bilo zamujenih. Mislim, da v vseh teh brezpredmetnih sporazumih, sprejetih v zadnjem obdobju, jezik ne bi bil tako rigiden in škodljiv, če bi prej prišlo do vsaj neke vrste normalizacije. Srbska skupnost na Kosovu je na žalost povsem instrumentalizirana, zadnji upor je bil zatrt s šestimi naboji v hrbet. To je bil tamkajšnji politik Oliver Ivanović, ki je bil kritičen do kriminalizacije srbske skupnosti na Kosovu. Spomnimo se samo primera Banjska septembra lani. Ko kosovski Srbi čakajo na izboljšanje razmer za njihovo življenje, so njihovi vidnejši predstavniki, ki so blizu Vučiću, nedotakljivi multimilijonarji. Dejstvo pa je, da morata naroda najti skupni jezik, da bi Srbi tam lahko živeli normalno."

Ste prozahodna, proevropska opozicija, pa vendar ste pred leti nasprotovali gradnji rudnika litija - do te sicer ni prišlo -, ki ga je želelo zgraditi britansko podjetje Rio Tinto.

Tepić: "Rudnik litija je v Srbiji še zmeraj aktualna zadeva. Pred leti se je organizirala civilna iniciativa, sestavljena večinoma iz lokalnega prebivalstva v Loznici in zahodni Srbiji. Opozarjali smo, da so dokumenti in dovoljenja za gradnjo rudnika lažni. Menimo, da je to bila še ena v nizu Vučićevih trgovskih potez. Nasprotovali smo gradnji rudnika litija, saj so številni strokovnjaki opozorili, da bi to zelo slabo vplivalo na okolje in na zdravje ljudi. Rudnik bi dobesedno vplival na življenje v tistem delu države. Nismo v Avstraliji, da bi imeli puščavo, nenaseljeno območje, kjer bi tak rudnik lahko deloval. Pa tudi v puščavi bi tak rudnik slabo vplival na okolje. Tu, kjer je bil rudnik načrtovan, je naselje. Nihče nas še ni prepričal, da bi bil rudnik zasnovan na tehnologiji, ki bi preprečila negativni vpliv na biosistem. Posel s podjetjem Rio Tinto ni bil edini. Pred letom dni se je Vučić o podobnem rudniku pogovarjal tudi s kitajskimi vlagatelji. Ponujali so mu milijardo evrov. Formalno je glede litija Vučić v partnerstvu z zahodnimi državami, ampak ne smemo si delati iluzij, da ne bo sklenil posla s Kitajci, če mu bodo ponudili več denarja. Največji problem je, da bi tak rudnik bil v bližini naselij. Veliko evropskih držav ima velike rezerve litija, zakaj se rudniki ne gradijo tam, temveč v Srbiji? Se pa, če sem iskrena, trenutno manj ukvarjamo s temo litija, saj smo popolnoma osredotočeni na krajo volitev."

Se je po atentatu na Zorana Đinđića leta 2003 v Srbiji začel zaton demokracije?

​​Tepić: "Tega smo se začeli zavedati kasneje. Đinđić ni bil priljubljen politik, ni bil karizmatičen, kar je včasih zelo pomembno. Do leta 2000 je bila Srbija izolirana država, v mednarodne institucije se je začela vključevati po padcu Miloševića in demokratičnih spremembah. Spomnim se, da so nekaj tednov po Zoranovem umoru določene evropske in svetovne institucije iz usmiljenja Srbijo ponovno sprejele medse ali pa so nam odmrznili članstvo. Imamo neko kruto usodo, da, šele ko se zgodi veliko zlo, svet pride k pameti in reagira z zamudo. Zoran ja moral umreti, da bi dojeli, proti kakšnim ljudem smo se borili v devetdesetih. Atentat nanj je posledica tega, da v nasprotju z veliko državami jugovzhodne Evrope nismo imeli lustracije Miloševićevega režima. Mislilo se je, da smo zamenjali režim, osvojili oblast in se naučili, kaj je demokracija. Kje neki! To je Balkan, Srbija ima tradicijo sivih con, političnih prevar, kraj in podobno. V takem sistemu ne moreš delovati, če si pošten in sposoben. Družba v Srbiji je še danes travmatizirana od vseh vojn in Natovega bombardiranja. Vojn sicer nismo imeli na naših dvoriščih, a smo jih zelo občutili. Zelo težavno je bilo, ko nam je mednarodna skupnost naložila sodelovanje s haaškim tribunalom. Vzpostavili so ga, ker domača sodišča niso opravljala svojega dela. Ne želim opravičevati Haaga, ampak opozoriti na kronologijo. Ko sta Romunija in Bolgarija vstopili v EU, so letele kritike, da je v teh dveh državah velika stopnja korupcije, pa sta vseeno prišli v Unijo, Srbija, kjer je stopnja korupcije nižja, pa ne. Ampak mi smo sodelovali v vojnah, drži. Ljudje so se medsebojno klali, umirali. Če se vrnem k Zoranu, mislim, da ne bi bilo tako, če ga ne bi ubili. Možno, da bi Srbija skupaj z Romunijo in Bolgarijo vstopila v EU. S političnega vidika je največjo ceno atentata plačala Zoranova Demokratska stranka. Na drugi strani se je potem ponovno aktivirala Miloševićeva socialistična stranka, ki ji je, čeprav o njej mislim vse najslabše, uspelo priti v vlado in krog se je ponovno sklenil. Sprva so še oportunistično koketirali z Evropo, nato pa se vrnili k radikalni politiki. Edina razlika je, da je danes okolica urejena in imamo kaj jesti. Ampak Beograd je država v državi. Mesto ne odraža slike Srbije. Če bi šli v neko vas 30 kilometrov od tod, bi vam šlo na jok. Družba je postala anksiozna, ljudem se ne ljubi več upirati, ko vidijo, da Vučića podpirajo zahodne velesile. EU v Srbiji še nikoli ni bila tako nepriljubljena."

Poudarjate pomen sodelovanja. Ampak ste pripravljeni sodelovati recimo s skrajno desnimi, nacionalističnimi strankami, ki so prav tako v opoziciji?

Tepić: "Težko. Na volitvah smo sodelovali v tehničnem smislu. Recimo naši in njihovi člani so bili skupaj v volilnih komisijah in volilnih telesih. So pa ideološke razlike tako velike, da pri programskih vprašanjih ne moremo sodelovati. Leta 2000 je bil poskus tega v okviru Dosa (koalicija strank, združenih v Demokratično opozicijo Srbije, op. p.). Morda nimam prav in se bo v tej smeri nekaj spremenilo, ampak v tem trenutku sodelovanje ni mogoče."

Kakšno alternativo bi ponudili Srbiji, če bi osvojili oblast?

Tepić: "Naše prioritete so znane. Boj proti vsakršnem nasilju, vzpostavitev pravne države oziroma vladavine prava, osvoboditev državnih institucij - policije, tožilstva - od partijskega vpliva in boj proti kriminalu in korupciji. Če bi premagali kriminal, bi življenje v Srbiji bilo veliko boljše. Višji bi bil standard, državni proračun, večje bi bile plače in pokojnine, kar je rakrana naše družbe. Nujno bi bilo tudi znižati inflacijo, ki ni takšna zaradi vojne v Ukrajini, kot to prikazuje oblast, temveč zaradi neodgovornega ravnanja s proračunom in prekomernega zadolževanja. Vučić je Srbijo zadolžil bolj kot vse vlade od leta 1945 skupaj. Ljudem je to zaradi provladne medijske mašinerije težko prikazati. Veliko časa bo minilo, da se bo pokazalo, koliko so bodoče generacije zadolžene. Prišli smo do absurda, ko predsednik države obsoja ljudi, ki gredo poleti na morje, on pa kobajagi cele dneve dela in nima časa za dopust. To je sramota, ljudje se na dopust odpravljajo na skrivaj. To je le primer. Ampak naša alternativa so trije stebri - boj proti nasilju, boj proti kriminalu in korupciji in znižanje inflacije oziroma ureditev ekonomske politike. Za primerjavo; Center za preiskovalno novinarstvo Srbije je naredil raziskavo o tem, da je lani, se pravi v letu, ko smo imeli dve hudi tragediji, država fiktivnim nevladnim organizacijam namenila milijone evrov. Gre za lažne organizacije, registrirane nekaj dni pred objavo razpisa. Odpirajo jih večinoma člani SNS. Za registracijo organizacije morajo plačati pet tisoč dinarjev in to je to. Na razpisih dobivajo milijone za projekte, ki jih nikoli ne realizirajo. Denar so pokradli tudi na razpisih za projekte o boju proti vrstniškemu nasilju. In to v letu, ko se je zgodil masaker na osnovni šoli. Grozno. Brez radikalnih ukrepov mednarodne skupnosti se ne bo spremenilo nič. Če se vrnem na začetek, ko sem rekla, da ne bi bilo prav, da svet zaradi Vučićevih nečednih poslov uvede sankcije proti Srbiji in s tem kaznuje državljane, zdaj o tem več nisem prepričana. Ne vidim drugega načina za streznitev oblasti. Vsaj delne. Da bi vsaj imeli enakopravno volilno tekmo. Volitve pod Vučićevim režimom nikoli ne bodo takšne, kot bi morale biti, ampak vsaj da ne bi bilo tako očitne kraje. Upe polagamo v kolege iz EU, ki so vsa ta leta mižali, da končno snamejo prevezo z oči."