(INTERVJU) Zakaj bi volil poslanca, ki ga ne poznam?

Sporočilo iz predsedniške palače po prvih pogovorih s političnimi strankami je, da se do konca aprila pripravi predlog sprememb volilne zakonodaje s črtanjem volilnih okrajev in z relativnim preferenčnim glasom. Ampak relativni preferenčni glas ni dovolj. Celo protiustaven je, so takoj dvignili glas ustavni pravniki, ki so predsedniku republike pripravili izhodišča za spreminjanje volilne zakonodaje. Hipotetično: če do naslednjih parlamentarnih volitev v Sloveniji, ki bodo najpozneje leta 2022, volilna zakonodaja ne bi bila spremenjena, kaj bi to pomenilo, gospod Vučko? Glede na to, da smo na vse dozdajšnje volitve šli po tej zakonodaji in je tudi ustavno sodišče konec lanskega leta ni preklicalo. Zapovedalo je politiki, da jo v dveh letih popravi.
"Pravna stroka je že nakazala, kaj bi se zgodilo. Jaz menim, da bi se na koncu zgodilo to, da bi Državna volilna komisija morala izvesti volitve. Ali je to dobro? Mislim, da ne. Spet bi se dokazalo, da se politika ni sposobna dogovoriti, da se pomembne odločbe ustavnega sodišča ne spoštujejo, in absolutno menim, da bi na te volitve padel dvom o legitimnosti. Najbrž bi lahko pričakovali volilne spore. Ne zamišljam si situacije, da bi obstoječemu državnemu zboru podaljšali mandat. Saj nismo v vojni! Tako da mislim, da bi se politika zdaj morala ohladiti, ne gledati svoje ozke politične interese, ampak za dobro ljudi, ker v končni fazi gre za volivce, volivcem dati bolj odločilen vpliv na izbiro kandidatov."
Ustavno sodišče volilne zakonodaje ni preklicalo. Tega niti ni moglo narediti, ker bi s tem zbrisalo pravni okvir in slej ko prej suspendiralo vse volitve do tedaj. Nazadnje je naložilo popravek volilnih okrajev. Ko ste kot dolgoletni praktični izvajalec vseh volitev v državi šli na ustavno sodišče poslušat, kaj je odločilo, kaj ste vi pričakovali?
"Ne da bi bil po bitki general, ampak razumel sem zadrego ustavnega sodišča. Prvič, vedel sem, da odločitve ne bodo sprejeli tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 2018. Drugič pa ne gre za to, da bi bil zdaj veljavni volilni sistem neustaven. Je pa ustavno sodišče odločilo, da obstajajo v okviru ustavnih možnosti boljši sistemi v okviru proporcionalnega volilnega sistema, ki bi dali volivcem bolj odločilen vpliv. Ustavno sodišče je govorilo o množini volivcev, jaz pa vedno govorim tudi o volivcu, posamezniku."
In ta volivec zdaj ni v enakopravnem položaju. Ni enako, če gre volit v Mariboru, Ljubljani ali v Spodnjih Pirničah.
"Zdaj ste mi vrnili v spomin javno obravnavo na ustavnem sodišču. Kot direktor službe sem bil na javno obravnavo povabljen, in ko sem bil pozvan k stališču, sem izhajal iz tega, da je treba pred sodiščem govoriti po resnici. To, kar misliš. In sem nanizal kar nekaj trditev, ki marsikomu niso bile všeč. V končni fazi imam izkušnje, tudi osebne iz časa, ko sem bil poslanec, kako sistem deluje. Postavil sem trditev, nekoliko identično tisti dr. Jurija Toplaka, to pa je, da vsak volivec nima enake moči glasu. Ob zdaj veljavnem sistemu lahko za 60-70 odstotkov poslancev vnaprej veš, kdo bo izvoljen. Ali pa katere politične stranke."
Ker?
"Povsem jasno je, kakšne so preference v določenih volilnih območjih. Politične stranke se v slovenskem političnem prostoru delijo na leve, desne in sredinske. Natančno se ve, kje politične stranke desnega pola vedno dobijo. Ve se, kje dobijo leve. Govoril bom za Gorenjsko. V Kranju sem vedno izvoljen, če dobim pravo politično stranko."
Pravo?
"Mislim levosredinsko usmerjene stranke. V volilnem okraju Kranj I, II levosredinske stranke vedno dobijo volitve. V Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Idriji na primer bodo pa vedno uspešne leve stranke. Iz Poljanske doline so bili tudi po trije poslanci. Iz političnih strank desnega pola. Naprej. Ljubljana. Kje pa se je napajala bivša LDS? In vse njene pravne naslednice. Gre za tako imenovani sistem vezne posode, ko se glasovi prelivajo."
In tudi zato politika ne bo uzakonila domicilnega načela? Da lahko kandidat za poslanca kandidira samo tam, kjer je prijavljen.
"Naj najprej nekaj dodam. V Sloveniji imamo še eno specifiko: odmiranje strank in ustanavljanje novih. Na desni imamo tradicionalne stranke. Največ se je dogajalo na levi sredini. Tako pač je. Volivci očitno nove nagradijo. V ustavi piše, da poslanec predstavlja vse državljane. Sistem pa sili kandidate in pozneje poslance, da se držijo svojega vrtička. Nimajo kakšne velike njive. Dovolj je vrtiček."