Zdravnik epidemiolog Zoran Simonovič, specialist javnega zdravja in vodja oddelka za nalezljive bolezni v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Maribor, je te dni komunikator, zdravnik, telefonist in mestoma učitelj biologije. Trije telefoni brnijo in svetijo, signale oddajajo praktično ves čas, občasno kdo potrka. Nekaj klicev je nujnih, zato se najin pogovor, ki že tako teče v hitrem tempu, prekine zaradi prepričevanja sogovornikov na drugi strani, da "prehlad po tem, ko si se srečal z nekom, ki je bil v Italiji, še ni razlog za testiranje na novi koronavirus in da je skrb čisto zares odveč".
Koronavirusi niso novost, znano je, da povzročijo sezonske prehlade. Kaj je pri sarsu cov-2 drugače? Kaj vas najbolj skrbi?
"Koronavirusi so eden od običajnih povzročiteljev prehladnih obolenj in širjenje je podobno kot pri novem koronavirusu oziroma sarsu cov-2. Skrbi nas, da se vseskozi pojavljajo novi tipi koronavirusov. Denimo predhodni sars, vseskozi sledimo tudi dogajanju v zvezi s koronavirusom mersom, sedaj pa intenzivno spremljamo dogajanje s sarsom cov-2. In ta virus je lažje prenosljiv s človeka na človeka, kot sta bila sars in mers, hitrost širjenja med ljudmi je velika, na srečo pa je umrljivost, torej delež ljudi, ki zbolijo za težjo obliko bolezni po okužbi, v primerjavi s sarsom in mersom veliko nižja."
Kako hiter je v teh okoliščinah sedaj raziskovalni tempo? Nekdo je zapisal, da je najboljše, kar znanost zmore, vklopljeno prav v tem trenutku. Laboratoriji po vsem svetu trenutno ne tekmujejo, ampak, predvidevam, sodelujejo?
"Že več let je v takih primerih jasno izraženo sodelovanje med strokovnjaki, tako med virologi, mikrobiologi, infektologi kot epidemiologi. Pri hitrem preučevanju virusa, ugotavljanju značilnosti virusa in pripravi specifičnih ukrepov za preprečevanje in zdravljenje obolenja je sodelovanje nujno."
Prvi so popolni genom virusa objavili Kitajci. Razlika med obdobjem sarsa je očitna, Kitajska je takrat skušala skriti dogajanje, danes sodeluje.
"Od tega je 17 let. V tem času se je veliko spremenilo, spremenili so se komunikacijski sistemi, informacije se širijo hitreje, dolgo skrivanje je praktično onemogočeno. In s kitajskimi znanstveniki in strokovnjaki, pa tudi drugimi znanstveniki po svetu korektno sodelujemo. Kitajska znanost je v tem času izredno napredovala."
{embed_youtube}https://youtu.be/-_fjH8BzBf8{/embed_youtube}
Kljub temu se pojavljajo ugibanja, da so številke obolelih in umrlih višje od tistih, ki jih sporočajo Kitajci. Ima Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) tam nadzor, pomoč?
"To seveda spremljamo. Kitajski je SZO ponudila pomoč tako kot drugim državam, ki se spopadajo s to situacijo. Kitajska je v začetku kot okužene primere upoštevala tiste, ki so imeli laboratorijsko potrditev, kasneje je spremenila metodologijo štetja primerov in so v provinci Hubei upoštevali tudi klinične primere, nato so spet prešli nazaj na štetje le laboratorijsko potrjenih primerov. To zagotovo vnaša nekaj dvoma o preverljivosti števila primerov obolelih. Je pa treba dodati, da vseskozi, ko govorimo o podatku števila primerov, govorimo o številu laboratorijsko potrjenih primerov. To velja za ves svet z izjemo obdobja, ko so v provinci Hubei upoštevali tudi klinične primere. Z gotovostjo lahko trdimo, da je število obolelih večje, saj obstaja delež ljudi, ki zbolijo za lažjo obliko bolezni in morda niti ne pridejo do zdravstvene službe, ki bi potrdila obolenje."
Greva v Evropo. Je že pojasnjen skrivnostni primer moškega iz Italije, ki je obolel brez stikov z okuženimi?
"Ne. V začetku širjenja v italijanskih mestih so ugotovili, da se je prenos najverjetneje zgodil z osebe, ki se je okužila na Kitajskem in prenesla okužbo na ljudi v svojem ožjem socialnem okolju. O samem dogajanju v začetku ni veliko informacij, sedaj se vsa pozornost usmerja v možnosti zamejevanja, omejevanja nadaljnjega hitrejšega širjenja. S standardnimi metodami, ki jih imamo na voljo - izolacija bolnikov, karantena tistih, ki so bili v stiku z bolnikom, in kasneje ukrepi socialnega razmikanja z zapiranjem šol, prepovedi družabnih aktivnosti in karantenizacija večjih geografskih območij. Ti ukrepi so pri virusu, ki se širi podobno kot gripa, praktično neučinkoviti, če želimo popolnoma preprečiti širjenje virusa. Lahko ga le upočasnijo in ublažijo."
Bi lahko rekli, da so italijanski ukrepi nekoliko pretirani?
"Italija je bila prva država v Evropi in tudi edina, ki je doslej razglasila izredne razmere zaradi koronavirusa, že ko so imeli prve tri vnesene primere. Pa vidimo, da je kljub tem izrednim razmeram širjenje virusa trenutno najobsežnejše v Evropi. Govoriti o pretiranih ukrepih je nehvaležno, ukrepi, ki so jih uvedli, imajo neki doprinos k upočasnjenemu širjenju bolezni, zagotovo pa ne bodo popolnoma preprečili nadaljnjih okužb."
Vemo, da bo virus slej kot prej v Sloveniji. Preplah je velik, smo pripravljeni?
"V Sloveniji se že od začetka pojavljanja novega koronavirusa na Kitajskem pospešeno pripravljamo in zelo hitro, že v začetku januarja, smo na NIJZ pričeli obveščati tako laično kot strokovno javnost o trenutni situaciji in ukrepih. Zdravstvena služba je v tem času dobila navodila o tem, kako spoznajo sumljiv primer za okužbo, kako in kje se ustvarja diagnostika bolezni, vse zdravstvene ustanove pa so tudi pripravile načrte za ravnanje ob posamičnem primeru in ob pojavu večjega števila obolelih."
Testirate v Ljubljani in Mariboru?
"Rad bi izpostavil, da je bila Slovenija ena od prvih evropskih držav, ki je vzpostavila diagnostiko novega koronavirusa. Sedaj diagnostiko opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano (NLZOH) s sedežem v Mariboru in svojo enoto v Ljubljani ter inštitut za mikrobiologijo v Ljubljani. V Sloveniji torej testirajo trije laboratoriji. Še nedavno so v ZDA imeli samo štiri mesta, kjer so izvajali diagnostiko koronavirusa. Poleg njihovega Centra za preprečevanje nalezljivih bolezni še v treh zveznih državah. Na tem področju smo kot mala država z dvema tako močnima laboratorijema na treh lokacijah zagotovo vredni občudovanja."
V Sloveniji testirajo trije laboratoriji. Še nedavno so v ZDA imeli samo štiri mesta, kjer so izvajali diagnostiko koronavirusa
