Intimnost v času koronavirusa

Socialna izolacija, ki jo izkušamo v zadnjih tednih po vsem svetu, nam ponuja možnost razmisleka o tem, kako živimo in kakšni so odnosi, ki jih vzpostavljamo z drugimi. Pojem človeška bližina dobiva nove razsežnosti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ica Ry

Po eni strani smo prisiljeni vzdrževati socialno razdaljo, po drugi pa smo si z najbližjimi bližje, saj mnogi od nas večino časa preživljamo skupaj doma. Življenjski ritmi so postali drugačni, kar naenkrat je časa več. Zdi se, kot da se je ustavil, in bližina, ki jo izkušamo z družino kot tudi tista, ki nam manjka z drugimi ljudmi, nas sooča s samim sabo.
Koncept Intimnost predstavlja bližino z drugimi, in čeprav so intimnosti, ki jih izkušamo, različne, je vsem enako to, da si v intimnem razmerju ali pa trenutku intime delimo nekaj skupnega. Tako čutimo v prvem trenutku zaljubljenosti, ali v celovečernem intelektualnem pogovoru, ali kot del stotisočglave množice na koncertu. Prav zaradi izkušnje skupnega nam intimnost toliko pomeni in vsak izmed nas si zanjo prizadeva vse življenje.
V Ameriki lahko sedaj vidimo tisoče in tisoče avtomobilov, ki stojijo v vrstah za hrano, saj milijoni ljudi dobesedno nimajo kaj jesti. Ganljive slike pločevinastih kolon pokažejo, kako zelo napačno je oblikovana ameriška družba. Avtomobili z zagnanim motorjem, mnogi med njimi so veliki polkamioni z visoko porabo goriva, v njih pa lačni, prestrašeni ljudje. Hrana je naša najbolj intimna vez z naravo. Hrana je tista, ki nas obredno združuje, ustvarja skupno in je v centru socialnih situacij, ki omogočajo tudi intimo, in to večkrat na dan. Kaj je torej skupnega vsem tem lačnim ljudem?
Beseda karantena izvira iz latinske besede štirideset dni. Uporabljati so jo začeli v srednjem veku v Benetkah, kjer so zaradi bojazni pred nalezljivo in smrtno nevarno kugo ladje morale ostati zasidrane štirideset dni v pristanišču, preden so jih lahko ljudje zapustili. Uravnavanje bližine med ljudmi je od nekdaj bil način, s katerim so družbe uravnavale dobrobit njenih članov. Zgodovina urbanizacije je delno tudi zgodovina upravljanja in gradnje urbanih središč, s katerimi so se družbe odzivale na nalezljive bolezni, kot sta bili kolera ali tuberkuloza v sredini 19. stoletja, ali pa t. i. socialne bolezni, kot sta brezposelnost in kriminal.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.