Janez Janša v EU: Popackana podoba Slovenije v Evropi

Do začetka predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije (EU) je manj kot dva meseca dni. Toda skoraj ne mine dan, ko ne bi slovenska vlada s premierom Janezom Janšo na čelu v tujini s tviti, pismi ali obnašanjem sprožala privzdigovanja obrvi, porogljivega čudenja in vse bolj kislih nasmeškov. Resnici na ljubo se v spore, ki jih je sprožil premier s tujimi novinarji, s posameznimi evroposlanci ali z zadnjim zapletom okoli vladnega videoposnetka o pritiskih na medije v Sloveniji v skupini Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, Evropska komisija (še) noče vpletati. Potem ko sta se Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti užaljeno odklopila z videopovezave s skupino, Evropska komisija tega ni želela neposredno komentirati. V začetku tedna so na splošno izpostavili, da se predsednica komisije Ursula von der Leyen "zavzema za konstruktiven in spoštljiv dialog med politiki". V Večeru smo želeli dobiti tudi odziv predsednika Evropske ljudske stranke (EPP), katere del je Janševa vladajoča SDS, v Evropskem parlamentu Manfreda Webra. Vendar na naša vprašanja ni odgovoril.

In 't Veldova odločno zavrača cenzuro

Smo pa zato lahko po elektronski pošti vzpostavili stik prav z vodjo parlamentarne skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, Nizozemko iz Renew (liberalci) Sophie in 't Veld. Na vprašanje, zakaj ni dovolila predvajati videoposnetka, slovenski premier pa ji je zategadelj očital cenzuro, kar ga spominja na komunizem, in je celo zahteval njen odstop, je odgovorila: "Najprej bi rada razčistila nekaj stvari. Nisem zavrnila predvajanja videa. Šlo je le za to, kdaj ga predvajati. Premieru Janši sem ponudila, da posnetek vidimo po sestanku, in ne na začetku. Pa je to zavrnil. Videoposnetki pripomorejo k delu skupine, ki nadzoruje demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice. Posnetek sem obravnavala enako kakor vse druge prispevke, ki jih dobimo. Delila sem ga z našimi člani, da lahko proučijo vsebino, kar je del naše funkcije. Vendar nikakor ni dolžnost Evropskega parlamenta na svoji spletni strani predvajati videe tretje strani. Zato je obtožba o cenzuri neutemeljena. Tudi ni nihče premieru preprečil, da posnetka ne bi javno objavil prek svojih kanalov. Večkrat smo poprosili, da dobimo videoposnetek vnaprej, da bi se lahko člani pripravili na sestanek. Na žalost se je premier odločil, da nam ga pred sestankom ne posreduje."

Kaj pa ste hoteli premiera Janšo vprašati? "Glavni namen sestanka je bil pogovoriti se s premierom in ministrom za kulturo o zaskrbljenosti nad medijsko svobodo in pluralnostjo, nad neodvisnostjo pravosodja in tožilcev, nad odpuščanjem visokih neodvisnih uradnikov, nad zavračanjem civilne družbe ... Naša vprašanja bomo pisno poslali obema gospodoma." Da bo slovensko predsedovanje Svetu EU letos "popolnoma v rokah slovenske vlade", je Sophie in 't Veld dodala na vprašanje, kakšna so njena pričakovanja s tem v zvezi. Ali torej meni, da bi Slovenija glede na ravnanja Janševe vlade krenila po poti Poljske in Madžarske? Kajti v teh državah so po sedmem členu Lizbonske pogodbe jasna tveganja kršitve vladavine prava. Takole je menila: "Vsekakor bi Sloveniji priporočila, da ne sledi zgledu Madžarske in Poljske. Postopek po sedmem členu je nekaj, za kar se po mojem mnenju ne gre truditi."

O Janševih eskapadah smo govorili smo tudi z izkušenim diplomatom, ki je bil med drugim slovenski veleposlanik v ZDA in na Nizozemskem, sicer pa kratek čas svetovalec v kabinetu premiera Marjana Šarca za zunanjo politiko, Romanom Kirnom. Najprej je povedal, da ob takih izjavah, pismih in tvitih z najvišjega slovenskega vladnega mesta človek psihološko sprva občuti začudenje, nato ogorčenje, sledi sram in na koncu strah.

Občutimo sramoto

Na kateri točki te psihološke lestvice torej smo, vprašamo Kirna: "Zdaj občutimo sramoto. V kulturi političnega dialoga, kot v družbi nasploh, predvsem pa v hramu evropske demokracije se je treba znati obnašati. Ne gre uporabljati nespoštljive in nespametne retorike. Zato se človek težko ne počuti osramočenega, saj tega ne govori Janez Janša ali pa predsednik SDS. To namreč govori predsednik slovenske vlade! Seveda nas je potem sram, saj ta retorika odstopa od tiste, ki jo razumemo kot izraz politične korektnosti, če naj uporabim to besedo. Ampak pri tem mislim na kulturo dialoga, ki v komunikaciji terja dostojnost in spoštljivost. Če smo se že v domačem političnem prostoru tega kar navadili kot nekega dejstva, pa je prenašanje takšne retorike navzven nekaj, kar postane odraz Slovenije. Takšna podoba Slovenije dobiva Evropi velike packe."

Kakšne bodo posledice za slovensko predsedovanje EU? Bo to že naslednja stopnja, bojazen in strah, ker smo si že vnaprej zbili ugled, pa nam tega ne bi bilo treba? Roman Kirn: "Res je. Verjetno se ne bomo mogli izogniti primerjavam s predsedovanjem leta 2008. Slovenija je članica EU 17 let in bo že drugič predsedovala tej veliki skupnosti. To ni mačji kašelj. Pokazala se bo ogromna razlika. Seveda je razlika že v Lizbonski pogodbi in v vlogi predsedujoče države. Ampak s kakšno prtljago gremo predsedovat letos? Leta 2008 je bilo predsedovanje priznanje novi članici EU, najboljši učenki med kandidatkami. Bil je to velik moralni in politični kapital. V zadnjih mesecih smo ta kapital pokurili do te mere, da so realna vprašanja, kako bomo predsedovali zdaj. Res je, tokrat je predsedovanje bolj tehnično. Vendar bo izredno težko, skoraj nemogoče, da bi Slovenija temu predsedovanju dala kakšen viden pečat. Nakazuje se že, da Slovenija ne bo dobila vrhunskega sestanka na katerokoli temo, najsibo to vrh o Zahodnem Balkanu ali vprašanje odpornosti EU ..."

Vrhunske mokre sanje

Sploh pa ne vrh EU-ZDA, kot smo upali še pol leta nazaj, prekinemo sogovornika: "Ta vrh so postale mokre sanje v trenutku, ko je naš premier tvital Donaldu Trumpu. O tem sploh ni več govora. Tudi leta 2008 tak vrh ni bil zelo enostaven. Diplomati smo se morali zelo potruditi, saj je v EU zmeraj huda konkurenca. Zdaj za ta vrh ne bi dobili podpore ne v Bruslju in ne v Washingtonu. Poleg tega, da nam ne bo dana priložnosti za kakšne druge vrhunce, kvečjemu bo še kaj premaknjeno v čas francoskega predsedovanja za nami. Ena od takih zanimivih tem, ki je bila zavoljo pandemije že odložena, so razprave o prihodnosti EU. Terminsko naj bi se že začele med slovenskim predsedovanjem. Vendar se bojim, da bo pravi začetek teh razprav, razen kakšnega ogrevanja, kasneje. Kajti predsedujoča država sodeluje v ožjem krogu priprav na te razprave. Ta država mora uživati ugled in verodostojnost. Naša vlada pa pošilja signale jasne simpatije in podpore iliberalnim pogledom v EU. Taka politika razgalja demokratični deficit in vodilna vloga Slovenije pri organizaciji teh debat ne bi bila verodostojna."

Kirna muči še nekaj: "Posledice, ki jih pomalem vsi zaznavamo, se ne bodo ustavile pred vrati evropskega predsedovanja. Je še nekaj, kar je morda še huje od tega, kar spremljamo zdaj. To je pot, ki nas pelje stran od jedra demokratične EU. Takšna pot pomeni nadaljnjo polarizacijo in radikalizacijo domačega političnega prostora, kar lahko rezultira v evroskepticizem. Evroskepticizem pa ni bil nikoli prisoten ne v slovenskem javnem ne političnem prostoru. To utegne Sloveniji prinesti dolgoročno škodo."

Radikalna sprememba imidža države

Diego Velazquez, novinar luksemburškega Luxemburger Wort, ocenjuje, da je Janša svoj imidž mini Orbana v Bruslju gojil že od začetka mandata. "Njegova dosedanja retorika ter odnos do svobode medijev in kulture govorita zase. Novo je le, da je zdaj to jasno tudi vsem v Bruslju. Pred enim letom je bilo to znano predvsem pozornim opazovalcem EPP ali srednje Evrope, saj bruseljski tisk slovenski vladi ni namenjal toliko pozornosti. Toda Janšev nedavni napad na našo kolegico s spletnega portala Politico in njegov spor z uglednimi člani Evropskega parlamenta sta okrepila splošni vtis, da slovenska vlada ubira podobno smer kot vladi na Poljskem in Madžarskem. Meni osebno se vse skupaj zdi čudno. V času, ko je bil slovenski premier Miro Cerar, sem se s slovenskimi kolegi in prijatelji šalil, da se bo Slovenija kmalu pridružila Beneluksu. Danes, manj kot pet let pozneje, je Slovenija bližje temu, da se pridruži Višegrajski skupini. Gre za radikalno spremembo imidža države."

Velazquez ocenjuje, da so Janševa dejanja dejansko precej destruktivna - vendar to ni samo njegova krivda: "Skrb zbujajoče se mi zdi, da se vplivnejši predstavniki EU, na primer Charles Michel ali Ursula von der Leyen, pa tudi voditelji držav članic izogibajo odkritemu kritiziranju Janše. Ko gre za slabšanje stanja demokracije, EU ponavlja napake iz preteklosti. Zame je to dramatično." Posledice vsega tega bodo po njegovi presoji za predsedovanje države EU manj dramatične, saj je rotirajoče predsedstvo od Lizbonske pogodbe naprej postalo predvsem tehnična formalnost. "Toda v primeru Slovenije gre vseeno za vprašanje imidža," dodaja in pojasnjuje, da bo izpostavljenost Slovenije v Bruslju, za katero je "poskrbel" Janša, namesto slovenske agende predsedovanja novinarje "osredotočila skorajda izključno na avtoritarne težnje njegove vlade".

Katalin Halmai, bruseljska dopisnica madžarske Nepszava, pa ocenjuje, da Janševa dejanja diskreditirajo slovensko oblast tik pred prevzemom predsedovanja. Bruselj se bo sicer vzdržal javnega kritiziranja, ne pa Evropski parlament, ki je veliko bolj odkrit, kot sta komisija in Svet EU. "Ko gre za nedavno srečanje v Evropskem parlamentu, bi moral gospod Janša dobro vedeti, da noben uradni organ ali institucija ne bi predvajala videoposnetka na sestanku, ne da bi si ga prej ogledala. Mislim, da tudi on ne bi dopustil, da bi se to zgodilo na sejah slovenske vlade. Namesto vztrajanja pri predvajanju videoposnetka bi se na sestanku moral vpeti v razpravo. Osebno se mi zdi nedopustno, da verbalno napada novinarje. Njegovi tviti so osebni in žaljivi, kar ne bi smelo biti del običajne, demokratične razprave ali dialoga. Poleg tega mislim, da naloga politikov ni izražati mnenja o delu novinarjev, še manj soliti jim pamet," doda dopisnica.