Biti demagog v parlamentarni demokraciji, da o drugih oblikah vladavine niti ne govorimo, je veliko lažje, saj je mogoče izkoriščati vse ovinke in skrite kote v labirintu tega tipa demokracije. Po drugi strani sodobna demagogija nima neposrednega stika z demosom, ki se lahko v odprtem spopadu demagogov in modrih politikov vedno opredeli za boljšo rešitev, zlasti če pri njem prevlada občutek sramu. Sodobna demagogija od medvojnega časa v preteklem stoletju naprej deluje predvsem preko medijev. Še vedno temelji na osnovnih postopkih, starih dve tisočletji in pol, vendar je po drugi strani razvila tudi veliko novih pristopov. Demagogija v svoji antični obliki je bila lahek plen demokratičnih ustanov, še posebno gledališč, torej komedije, saj sloni na napakah v logiki in retoriki. Današnja demagogija janšizma se je tako oddaljila od logike in pravil jezika, da so celo komentatorji-troli na portalu Nova24TV te dni zgroženi kritizirali katastrofalno slabo pisanje ter odsotnost lekture in korekture na tem istem portalu (primer prispevkov pod psevdonimom Hana Murn). Ta kriterij je torej izpolnjen, vendar v javnosti ni sistematičnega spremljanja in kritike tega vidika demagogije, pač zaradi vzvišenosti in gnusa. Ta razloga ne sodita v demokracijo, niti v takšno, kakršno imamo danes. Nasprotno, prispevala sta k vzponu medijske demagogije in zloveščim družbenim spremembam, ki iz vsega tega izhajajo, tudi k odprti možnosti nadaljnjega širjenja s prodajo Planet TV madžarskemu tajkunu.
Neznanje je pravzaprav osnovni pogoj, za katerega ni opravičila, predsodki so zabetoniran kompleks laži, laž je - laž. Ne gre samo za pogubni medijski odsev teh pojavov, ampak za realno politiko, zasnovano na njih
Šibka točka demagogije in demagoga ostaja vedno ista: kritična beseda