Zverovo pojasnilo, da je proti rušenju in ropanju, je mizerno, Tomčeva se je po blamaži z navajanjem svojih kulturnih idealov nekoliko potuhnila. Njeno pojasnilo, da je navajanje njenega glasu kot podporo rasizmu laž, je bilo še bolj bedno. Potem je direktor Janševe televizije (tisti, ki ime francoskega mesta Dijon izgovarja kot "Dijon", namesto "Dižon") v pravičniškem besu dolgo pljuval po tistih, ki mislijo, da tudi v Sloveniji obstaja sistemski rasizem, kar je pravzaprav enako tistemu, kar je dejala Tomčeva. Nazadnje se je oglasil tudi mojster citirane laži Biščak in nas seznanil s škandalozno možnostjo, da arhitekti ljubljanske džamije prejmejo Plečnikovo nagrado. Vest o nagradi še ni bila uradna. Vse to zadeva postopke, pri katerih laž ni uporabljena za dezinformiranje in zavajanje oziroma prevaro, ampak kot sredstvo zastraševanja in pritiska. Tej vladi in njeni oblasti sploh ni pomembno, da nekoga prepričajo: nasprotno, laž - predrzno in odkrito - uporabljajo za to, da državljanom pošljejo jasno sporočilo, da oni lahko lažejo, kolikor hočejo, da je to njihov najprepoznavnejši znak moči.
Toda poanta tokrat ni v povsem novi uporabi laži: poanta je v rasizmu, ki vre iz teh izjav. Kljub trditvi, da Slovenci nismo in niti ne moremo biti rasisti, so dežurni troli in boti pod te tekste takoj natrosili ogromno količino rasističnih izpadov. Rasizem proti ljudem druge barve kože, druge vere, druge spolne usmerjenosti in drugačnih političnih prepričanj se medsebojno staplja, vsak služi še za stigmatizacijo česarkoli drugega. Zmeda je popolna in razkriva preprosto dejstvo - rasizem je osnova za vse proizvode sovražnega govora. Temeljni stereotipni pomen, ki povezuje barvo kože in razredni položaj, pri nas nima prepoznavne zgodovinske podlage, je pa mogoče zato brez težav prepoznati sovraštvo kot njegovo osnovno in najpomembnejšo sestavino. Če gledamo globalno ter spoštujemo avtoriteto znanstvenih raziskav in rezultatov, je treba predvsem reči, da rase ne obstajajo. Ta znanstvena ugotovitev je stara že nekaj deset let. Biologi so na podlagi genetskih raziskav ugotovili, da ni dovolj dokazov za razlike med skupinami ljudi, s katerimi bi lahko utemeljevali obstoj ras, naj gre za barvo kože, ki variira iz mnogih razlogov, pa vse do potez obraza in drugih značilnosti, s katerimi so vzpostavljali vrednostne razlike med skupinami. Rasa je torej presežen zgodovinski in družbeni pojem, ki bi lahko bil že zdavnaj zgolj predmet zgodovine znanosti in družbe. Na žalost imajo prakse rasizma v družbi še vedno tolikšno moč, da zahtevajo politične rešitve. Rasa je v nekem smislu podobna spolu, ki je prav tako družbeno in kulturno pogojen - le da je v tem primeru znanost v naravi dejansko odkrila veliko različic spola in dokazala, da je biološka raznovrstnost velika, skoraj enakovredna družbenim in kulturnim konstruktom. V obeh primerih je znanost razbila vse stereotipe in potrdila humanistično misel o enakosti.
Rasizem, ki ponižuje vse tisto, kar je drugačno, in o tem še laže, nikoli ni bil bolj pereč niti bolj prisoten kot v času te vlade
Take vloge temnopolti igralec v ameriškem filmu ni mogel dobiti, toda v slovenskem jo je dobil
Obiščite spletno stran brez oglasov.
