Klub vražjih državnic: Skrito orožje zoper koronavirus

Tajvanski spopad s koronavirusom je bil tako učinkovit, da danes izvozijo milijone zaščitnih mask v EU in ZDA. Nemčija ima največji program testiranja v Evropi, ki omogoča uspešno spopadanje z epidemijo. Nova Zelandija beleži izjemne uspehe v boju zoper koronavirus. Finsko in Islandijo postavljajo za vzor, Dansko in Norveško tudi. Tudi Belgija ni daleč zadaj. Kakšno skrito orožje imajo te države, nekatere oddaljene na tisoče kilometrov druga od druge?
Samo eno ključno orožje imajo: ženske voditeljice.
So te države uspešne samo zaradi tega? Zagotovo ne. A ženski faktor je izjemno pomemben. To, da jih vodijo ženske, je ključno, nič manj pomembno pa ni, da imajo za seboj še nekaj izjemno pomembnega. Tega, česar v naši državi, denimo, nimamo: trdne demokracije in zelo visokega zaupanja v oblast. Pa močnega zaupanja oblasti v znanost. Za nemško kanclerko je, na primer, Inštitut Roberta Kocha, osrednja državna znanstvena ustanova za biomedicinske raziskave in eno najpomembnejših teles za varovanje zdravja v Nemčiji, njena desna roka. Niti pomislila ni na to, da bi se igrala z njenim ugledom, odločitvami ali da bi sredi epidemije menjavala ključne ljudi inštituta.

Od Tajvana do Nemčije

Tajvan, 24-milijonska država, bi moral biti po vseh pravilih - predvsem zaradi bližine Kitajske (ki sicer meni, da je Tajvan del njenega ozemlja) - eno od svetovnih žarišč virusa. Pa se to ni zgodilo. Osredji štab za epidemijo, pospešena proizvodnja osebne zaščitne opreme in prepoved pristankov letal, predvsem iz Kitajske, in drugi ukrepi so "prinesli" manj kot 400 okužb in manj kot 10 smrtnih primerov. Tajvan vodi Tsai Ing-Wen. Nekdanja profesorica prava je postala številka ena leta 2016 - istega leta kot Donald Trump. Danes prav ZDA in tudi enajstim evropskim državam donirajo zaščitno opremo. Ob prvih znakih bolezni - januarja letos - je pripravila 124 ukrepov.

Kristalno jasna, tudi v trenerki

Potem pride na vrsto najbrž največja zvezda - novozelandska premierka, ki vlada petmilijonski državi. Jacinda Ardern. Sprejela je ukrepe, ostrejše od teh, ki jih poznamo v Sloveniji. Meje je zaprla 19. marca in uvedla štiritedensko karanteno. Vpeljala je obširno testiranje, zabeležili so 1300 okužb in manj kot deset mrtvih. "Nova Zelandija je otoška država, kar ji daje precejšnjo prednost. Toda voditeljstvo je prav tako faktor ... Ardernova je odgovorila na krizo z jasnostjo in sočutjem," je njen spopad ocenila Guardianova Arwa Mahdawi. "Kristalno jasna", "odločna", "izjemno zgodaj se je odločila za samoizolacijo in zaprla državo" je le nekaj opisov njenih dejanj in ravnanj.

Empatija in skrb ljubečih rok

In medtem ko naša oblast išče vzore na vzhodu Evrope, se znova potrjuje davna želja, da bi morala biti naša država ukrojena po najboljših skandinavskih oziroma nordijskih standardih. Pet držav vodijo ženske in njihove države imajo najmanjšo smrtnost v primerjavi z ostalo Evropo. Finska premierka, 34-letna Sanna Marin, ima ta trenutek zaradi izjemne pripravljenosti na pandemijo rekordno, 85-odstotno podporo javnosti. Njena država ima 5,5 milijona prebivalcev in 59 mrtvih. Ker ve, da vsi ne berejo časnikov ali gledajo televizije, je k sodelovanju povabila vplivneže, ki ji pomagajo v bitki - preko socialnih omrežij.

Zakaj so uspešnejše

To, da države vodijo ženske, seveda ne pomeni, da so uspešne le njihove države. Južnokorejski predsednik Moon Jae-in je bil nič manj uspešen kot ženske kolegice, kar pa ne bi mogli reči za njegove kolege v Italiji, Španiji, Veliki Britaniji in še posebno ZDA. "Epicenter pandemije so danes ZDA, kjer je predsednik Donald Trump najprej obtožil Demokrate, da politizirajo virus kot potegavščino, sam pa je več mesecev ignoriral številna pravočasna opozorila najpomembnejših znanstvenikov," je zapisala Leta Hong Fincher za CNN in dodala, da je bila podobna zgodba z britanskim premierom Borisom Johnsonom, ki je zavračal ukrepe tudi po tem, ko je bila večina Evrope že v "lockdownu".
In še na nekaj je opozorila: "Prezgodaj je ocenjevati, kateri voditelji so posegli po pravih ukrepih, da bi zavarovali življenja. Toda primeri kažejo, da so najbolj zgodaj in najbolj odločno ukrepali v državah, ki jih vodijo ženske. Ampak le deset od 152 izvoljenih voditeljev držav je žensk, moški pa sestavljajo 75 odstotkov parlamentov, 73 odstotkov odločevalcev v gospodarstvu in 76 odstotkov osebja v osrednjih medijih. Minil je čas, ko bi si morali priznati, da svet nujno potrebuje več ženskih voditeljic in enako zastopanost žensk na vseh ravneh politike. Ne glede na to pa nam nesorazmerno število vodilnih žensk, ki uspešno upravljajo ukrepe v tej pandemiji, kaže, da je enakost spolov nujna za globalno javno zdravstvo in mednarodno varnost."