Infekcijski oddelek mariborske Splošne bolnišnice leta 1957. Ob fotografiji smo takrat zapisali: skrbna in materinska nega pomaga malim bolnikom.
Izgorelost ni več lastnost posameznikov v zdravstvu, ampak pravzaprav pravilo, vprašanje je samo, ali se pojavi po nekaj mesecih ali več letih dela v sistemu, ki v tem trenutku ni dober za nikogar - ne za bolnike, ne za zdravnike in druge zdravstvene delavce. Bolniki čakajo na preglede in storitve mnogo dlje, kot je sprejemljivo. Za nas zdravnike je to velik stres - radi bi delali strokovno dobro in na primer bolniku s koronarno boleznijo ali na novo odkritim rakom omogočili diagnostiko takoj in operacijo (če je potrebna) v največ enem mesecu, dokler je klinično stanje dobro in verjetnost dobrega uspeha večja. A sistem nam tega ne omogoča, čeprav nas večina zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev dela mnogo več kot zakonsko določenih 40 ur na teden.
In ta večna razpetost med tem, kar bi radi za bolnika napravili, ker je tako prav, in tem, kar je možno, vodi v razočaranje, obup in končno apatijo ...
In ta večna razpetost med tem, kar bi radi za bolnika napravili, ker je tako prav, in tem, kar je možno, vodi v razočaranje, obup in končno apatijo ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
