Pred časom sem napisal komedijo, minuli teden pa sem jo ob pomoči svečinskih igralcev postavil na oder. Minulo soboto in minulo nedeljo. Da ja ne bo zvenelo kot promocija, bog ne daj kot samopromocija, ker tekst ali uprizoritev pri vsej zgodbi sploh nista v ospredju. V ospredju so ljudje. Obiskovalci.
Svečina je majčkena vas, kjer še komaj vzdržujemo število prebivalcev, potrebnih za naselje. Ampak v dveh večerih se je v dvorano nagnetlo štiristo ljudi. Nekaj tudi iz ostalih krajev občine. Nekaj celo iz Maribora. Kakorkoli; komedija kot komedija in ljudje so se smejali in zabavali. Pozabili na skrbi in pozabili na k tlom tiščečo realnost vsakdana.
Vsaj tako so mi zatrjevali, ko sem se po predstavah sprehodil med njimi. In res - bili so sproščeni. In ker mi v Svečini po premierah ponudimo obiskovalcem kozarec vina, so se zadržali še dolgo po koncu. Bil je občutek vzajemnosti, humorja, dobre volje in povezanosti. Ampak to je le uvod.
Svečina je majčkena vas, kjer še komaj vzdržujemo število prebivalcev, potrebnih za naselje. Ampak v dveh večerih se je v dvorano nagnetlo štiristo ljudi. Nekaj tudi iz ostalih krajev občine. Nekaj celo iz Maribora. Kakorkoli; komedija kot komedija in ljudje so se smejali in zabavali. Pozabili na skrbi in pozabili na k tlom tiščečo realnost vsakdana.
Vsaj tako so mi zatrjevali, ko sem se po predstavah sprehodil med njimi. In res - bili so sproščeni. In ker mi v Svečini po premierah ponudimo obiskovalcem kozarec vina, so se zadržali še dolgo po koncu. Bil je občutek vzajemnosti, humorja, dobre volje in povezanosti. Ampak to je le uvod.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
