V zadnjem času je bilo mogoče v javnem prostoru večkrat zaslediti misel, da slovenski intelektualci v času trajanja svetovne zdravstvene krize niso zadovoljivo odigrali svoje vloge, temveč so se hlapčevsko usidrali na skupni plovbi z upravljavcem epidemije. V skladu z omenjenim stališčem bi moral kritični intelektualec pač "pluti proti toku", se pravi javno dosledno manifestirati dvom o globalno dogovorjenih ukrepih za zajezitev epidemije in zlasti o cepljenju.