Stranka SD je izgubila priljubljenost, Dominika Švarc Pipan pa pridobila. Javnost ima rada njene natančne podatke in opise dogajanja, ne prenaša pa "izjemne energije" in "trdega dela" SD, kot jih izpostavlja Tanja Fajon. To ne pomeni nič dobrega – javnost seveda hitro zapeljejo številke in senzacije, obenem pa globoko sovraži leseni strankarski jezik. Priznam, da me je v tej zgodbi najbolj pretresel "Esmeraldo" – Jani Prednik: ali je mogoče, da v SD pri vrhu (kot vodja poslanske skupine) sedi nekdo, ki ima v glavi tako neskončno praznino? Njegova potreba, da na parlamentarni komisiji poniža in prizadene žensko na višjem položaju, je v vsej tej praznini našla samo - Esmeraldo. Kakšna revščina in provincialna puščava je to! In tega Esmeralda nihče ne meče iz stranke in nikogar ne moti, da Esmeraldo tako sramoti vse, kar je ta stranka pomenila in bi morda lahko še pomenila ... Morda je še najhujše to, da razen članstva SD in zgrožene Dominike Švarc Pipan ta zadeva ne razburja več nikogar. Ostala je samo ledena računica o tem, da levosredinska koalicija zbirno še vedno lovi Janšo, sicer za manjšo večino, z Esmeraldom vred. Škoda, in še zaslužena.