Prvič so me z visokega položaja označili za ekstremistko leta 1970: bila sem v majhni skupini študentov in profesorjev, ki po junijski vstaji 1968 nismo sledili Titovim besedam in zaplesali kozaračkega kola, ampak smo ostali kritični – samim sebi v škodo. Za pet let so mi (tedaj prvič) odvzeli potni list. Minister Bešič Loredan je potrdil mojo odločenost, za kar sem mu hvaležna: več kot pol stoletja vztrajanja pri "ekstremizmu" ima svoje izrazite prednosti, saj je skupina zdaj neprimerljivo večja, vodi politiko in uspešno glasuje. Hvala, minister – a kaj bomo z vami, ki lepite take etikete? Novinarka Dela vam je skušala pomagati tako, da je vašo ostro izjavo ublažila – češ, rekli ste, da bi to "lahko vodilo v ekstremizem": no, ni bilo tako, dokaz je posnetek. Torej ne, minister, vaša zgodovinska zavest je pomanjkljiva, spoštovanje do državljanov še bolj: županu se opravičujete, nam in bolnikom pa ne. Ob tem ste kolega zdravnika Dušana Kebra užalili, ko ste izvlekli tisto, kar je sicer vaša šibka točka: plačilo za opravljeno delo, in hkrati pokazali, da je preprost izračun vaša še šibkejša točka.