Pred prazniki izrekamo dobre želje in obenem pričakujemo, da bodo naše želje drugi uganili in izpolnili. Če gre za želje, ki se kupijo z denarjem, ni pomembno ne eno ne drugo. In kadar denarja ni ali ni bistven, je želje najbolje jasno izpovedati, razložiti in izpostaviti njihovo primerjalno vrednost – ob tem pa ni slabo omeniti oseb, ki jim je realizacija želja namenjena. V tem duhu svojo prvo, največjo željo pošiljam ministrstvu za kulturo. Zadeva je nujna, saj zadeva eno najmočnejših civilnih vozlišč z zajetnim opusom, z mednarodnim ugledom, z zgodovino brez madežev in s kolektivnim spominom, ki se ga nihče ne sramuje, nasprotno. Na drugi strani je ministrstvo za kulturo hitro in učinkovito naredilo kar nekaj korakov, da bi upravičilo pričakovanja in izpolnilo svoj delež obljub v okviru nove vlade. Naj dodam, da je to izvedla ministrica, ki ima po Majdi Širca največ stila in elegance in odlično dopolnjuje pisano žensko ekipo v vrhu oblasti. Posebej zadovoljujoče je bilo njeno stališče o osamosvojitvenem muzeju: v nasprotju s predsednikom republike, ki je z vrnjenimi odlikovanji politične provokatorje še enkrat nagradil za rušenje vlad, gospodarski kriminal, korupcijo, trgovanje s položaji in druga domoljubna dejanja, ministrica ni dovolila, da bi bila preteklost spet osramočena in zlorabljena.