Izraz toksična uporabljam zato, ker želim opozoriti na realne, uničujoče posledice propagande, na katere nihče noče biti pozoren: trdijo, da je ta propaganda obrobna, nepomembna, brez publike. In vendar, po osmih letih delovanja propagandnih medijev nihče ne more trditi česa takega brez resnega suma, da je neodgovoren. Dovolj je spomniti na povsem nasprotujoči si sodbi dveh sodišč v primeru tožbe Bernarda Brščiča proti Luki Mescu. Če bi prejšnje vlade naredile vsaj korak v smeri preprečevanja sovražnega govora, razumno sodišče ne bi niti začelo postopka zoper Luko Mesca, ampak bi po pregledu zadevnega gradiva - javno izpričanih ustnih in pisnih fašističnih izpadov Bernarda Brščiča - moralo začeti postopek zoper njega, in to že zdavnaj in večkrat. Gre za nazoren primer toleriranja sovražnega govora, ki neizogibno vodi v normalizacijo takšnega govora. Naša toleranca bi tu morala biti – ničelna, za to pa bi potrebovali tudi bolje in jasneje ubeseden zakon. Domnevam, da je pri pisanju zakona delovala določena psihološka zavora oziroma strah, da bi tovrstne omejitve v novi državi preveč spominjale na verbalni delikt iz zloglasnega 133. člena prejšnjega kazenskega zakonika: tako je ostal prazen prostor, ki ga je desnica takoj zasedla in sprevrgla koncept svobode govora. Številni, ki so prej razumno in hrabro premišljevali o svobodi govora, so se ujeli v to past.
Aktualna vlada in parlamentarna večina sta tu potegnili več ključnih potez, denimo z ustanovitvijo strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora in parlamentarne komisije, ki preiskuje nezakonito financiranje strank, tudi prek njihovih propagandnih medijev kot obvodov: v obeh primerih je bilo zbrano in klasificirano obsežno gradivo, nekaj je tudi že objavljenega: ogromen posel v samo letu in pol vlade. Ob obžalovanju nerazumljivega odpoklica predsednice komisije Mojce Šetinc Pašek v tem primeru ostaja nedvoumen rezultat, o katerem je članica komisije Nataša Sukić dala udarno oceno: videti je kot izjemen triler.
Aktualna vlada in parlamentarna večina sta tu potegnili več ključnih potez, denimo z ustanovitvijo strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora in parlamentarne komisije, ki preiskuje nezakonito financiranje strank, tudi prek njihovih propagandnih medijev kot obvodov: v obeh primerih je bilo zbrano in klasificirano obsežno gradivo, nekaj je tudi že objavljenega: ogromen posel v samo letu in pol vlade. Ob obžalovanju nerazumljivega odpoklica predsednice komisije Mojce Šetinc Pašek v tem primeru ostaja nedvoumen rezultat, o katerem je članica komisije Nataša Sukić dala udarno oceno: videti je kot izjemen triler.