Kriza v Ljudskem vrtu: Revolucija ali potop v povprečje?

Nič kaj rožnati časi za vijoličaste. Nogometni Maribor je navijačem v zadnjih tednih ponudil bolj malo razlogov za zadovoljstvo. V sezoni, ki sta jo ob koronakrizi zaznamovala odhoda dolgoletnih prvih obrazov kluba, športnega direktorja Zlatka Zahoviča in trenerja Darka Milaniča, osnovnega cilja, skoka na vrh državnega prvenstva, ni izpolnil, v novem nogometnem letu pa še čaka na zmago na igrišču. Le administrativne tri točke proti Aluminiju, ki je po dveh tednih v karanteni zaradi okužbe s covidom-19 v moštvu bojkotiral uvodno tekmo 30. sezone prve lige v Ljudskem vrtu, pač niso dovolj, da bi člani najuspešnejšega kluba v državi potrdili napovedi o novem zagonu. No, na domači fronti bo priložnosti za izboljšanje vtisa dovolj, za Maribor je bolj boleč hiter izpad iz Evrope.
Coleraine, polprofesionalna ekipa iz Severne Irske, ki se je v osrednji del kvalifikacij prebijala čez predkrog, je šokirala štajersko zasedbo, z uspešnim izvajanjem enajstmetrovk poskrbela za eno največjih, če ne že kar največjo klofuto instituciji, ki je slovenski klubski nogomet postavila na evropski zemljevid. Samozavesten, a nedokazan trener Sergej Jakirović je spodrsljaj plačal s službo. Prvi izbranec novega športnega direktorja Oliverja Bogatinova se je poslovil, ne da bi slišal en sam žvižg s tribune. Bogatinov je novega prvega moža stroke našel na Krasu, ustoličil nekdanjega italijanskega reprezentanta, svetovnega prvaka iz leta 2006, Maura Camoranesija, ki se je na slovenski nogomet v prejšnji sezoni navajal na klopi sežanskega Tabora. Z ustoličenjem Argentinca z italijanskim potnim listom, prvega trenerja v Mladinski ulici, ki ne prihaja iz Slovenije ali z območja nekdanje Jugoslavije, so se v Mariboru lotili prvega problema, ki je ponos Štajerske pahnil v (rezultatsko) krizo, a zdravljenje še ni končano.

Finance: zaloge kopnijo

Blamaža v kvalifikacijah za evropsko ligo se bo poznala v blagajni. Na več kot 240 tisoč evrov iz Uefinega nagradnega sklada, premijo za vse udeležence prvega kroga, poslovni direktor Bojan Ban in njegovi sodelavci pri razporejanju denarja ne bodo mogli računati. Nagrade za podvige na mednarodnem prizorišču so bile v preteklosti eden od temeljev za uspešno poslovanje kluba, še lani, ko se je moštvo Darka Milaniča v kvalifikacijah za ligo prvakov prebilo do tretjega kroga, v četrtem predkrogu evropske lige pa ga je izločil bolgarski Ludogorec, je Uefa, kot je razvidno iz nedavno objavljenega poslovnega poročila, na mariborski račun nakazala 1,7 milijona evrov. Letos bo treba za poganjanje najdražje nogometne mašinerije v državi najti nadomestne vire.

Prestopi: nezanimivi za (bogate) kupce

Pred dobrim desetletjem, ko je prva poglavja svoje 13-letne zgodbe v rojstnem mestu pisal Zlatko Zahovič, se je klub iz finančnega brezna rešil z donosnimi prodajami igralcev v tujino. Prav prestopi so poskrbeli za drugi temelj finančne stabilnosti pod Kalvarijo. V obdobju, ko večina klubov, tudi najbogatejših, zaradi posledic pandemije krči stroške, vijoličasti na bajne zaslužke ne morejo računati. Odhodi med sezonama niso imeli večjega vpliva v blagajni, Nardin Mulahusejnović in Aleksander Rajčević, ki mu je potekla pogodba, sta v Koper odšla brez odškodnine, podobno je bilo z mladim Lovrom Grajfonerjem, novim članom Aluminija.
A Maribor še ima igralce, zanimive za tuji trg? Slab mesec še ima Oliver Bogatinov, da prepriča potencialne kupce. Novega Josipa Iličića jim ne more ponuditi, se pa kot najresnejša kandidata za menjavo klubske sredine omenjata vratar Kenan Pirić, občasni reprezentant BiH, in napadalec Luka Zahović. Z obema v Mariboru lovijo enega zadnjih rokov za prestop, saj jima, podobno kot vezistu Alexandru Cretuju, še enem od potencialnih izvoznih artiklov, po koncu aktualne sezone poteče pogodba. Tržnica še ni zaprta, a vse bolj se zdi, da bo odhod Dina Hotića v belgijski Cercle Brugge, pod katerega se je podpisal še Zahovič, najdonosnejši posel leta 2020.
Med čakanjem na posel pri izhodnih vratih je Bogatinov, razumljivo, varčeval tudi pri vhodnih. Okrepitve je poiskal med igralci brez pogodb, ki so se v Ljudski vrt lahko preselili brez odškodnine. Ažbe Jug je sezono začel kot prvi vratar, napadalni vezist Jan Repas je po neuspešni epizodi v Franciji debitiral z golom proti nekoč svojim Domžalam, branilec Ilija Martinović pa na prve uradne minute v vijoličastem še čaka. Vsaj na papirju je prvemu kadroviku največji ulov uspel z vrnitvijo napadalca Jana Mlakarja, ki se je v Slovenijo preselil kot posojen igralec angleškega Brightona, kjer v prejšnji sezoni ni dobil priložnosti. Malo denarja, a veliki obeti.

Igralski kader: dovolj je bilo zaščite

Sergej Jakirović ekipe, ki sta jo sestavila Zlatko Zahovič in Darko Milanič, ni spremenil v zmagovalni stroj, tudi s poletnimi okrepitvami se podoba na igrišču ni bistveno spremenila. Zdaj je za ta izziv zagrabil Mauro Camoranesi, a tudi najboljšim trenerjem težko uspe brez dobre ekipe. "Del odgovornosti je tudi pri igralcih. So izvršitelji, sprejemajo odločitve na igrišču. Velik vpliv imajo. Odkrito lahko povem, da je stanje v garderobi trenutno katastrofalno," je razkril Oliver Bogatinov in nakazal na rekonstrukcijo ekipe. "Če kdo od igralcev ne izpolnjuje standardov, se bomo takšnim zahvalili. In to mirne duše, zaščite igralcev je bilo dovolj," je odločen Jeseničan.

Mladinski pogon: veliko imen, malo priložnosti

Model Zlatka Zahoviča "pripeljemo igralca, ki je problem, in iz njega ustvarimo rešitev" je v zadnjih letih upehal. Redki prišleki so upravičili vlogo okrepitve. Če ne gre na trgu, bi lahko klub našel igralce za podvige v lastnih vrstah? Redki so nogometaši, ki so se iz mladinskega pogona prebili v prvo ekipo in tam pustili pečat. V prejšnji sezoni lahko v to kategorijo uvrstimo le Aleksa Pihlerja, ki je med mladinsko in člansko ekipo vijoličastih moral po minute in izkušnje v Kranj, Domžale in Zavrč, in Luko Zahovića, ki se je z očetom v klub preselil pri dvanajstih letih. Nekaj minut je nabral še Luka Koblar, Žan Kolmanič pa se po treh letih v prvi ekipi še ni predstavil kot ustrezna zamenjava za Mitjo Vilerja na levi strani obrambe.
Težava ni nova. V pregovorno najbolj nogometnem mestu v državi ni zraslo dosti nogometašev, ki danes plešejo na največjem odru. Da bi našli zadnji odmevnejši prestop v Ljudskem vrtu vzgojenega igralca, je treba brskati do leta 2010, ko se je Armin Bačinović (v paketu z Josipom Iličićem) odpravil Palermo, pogojno pa bi v to kategorijo lahko uvrstili še Hotića in Petra Stojanovića, ki sta prve nogometne korake naredila v Ljubljani. Trenutni seznam reprezentantov Slovenije ne razkrije ravno dosti imen nogometašev, ki so (vsaj delno) vzgojeni v Mariboru. Vijoličaste barve v selekciji Matjaža Keka branijo le Vid Belec, ki se je po šolanju v Mariboru še pred prehodom v člansko ekipo preselil v Italijo, Luka Krajnc, ki je za člansko ekipo nastopil le enkrat, in Stojanović, ki je pod Kalvarijo le dokončal šolo, začeto v ljubljanskih Slovanu in Interblocku. Če upoštevamo še igralce, ki so zastopali Slovenijo v lanskih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, med v Ljudskem vrtu vzgojenimi reprezentanti najdemo le Luko Zahovića in Reneja Krhina.
Nekateri člani mariborske šole, denimo Žan Celar in Nino Kukovec, so se preselili v tujino, še preden bi jih lahko na svoj seznam uvrstil trener članske ekipe, še več je bilo takih, ki v prvem moštvu niso dobili priložnosti. Kako talente, ki jih Maribor išče po celi državi, preobraziti v kvalitetne nogometaše, zrele za prvo ekipo, in jim olajšati najtežji preskok v karieri, je še en izziv, ki čaka vijoličasto posadko. Morda bo pomagalo, da v pisarni športnega direktorja sedi strokovnjak, ki je svojo mariborsko zgodbo začel kot … vodja mladinske šole.