Krizno okrevanje: Po izgubljenem napoved razvojnega desetletja

Mednarodni denarni sklad (IMF) je še pred vnovičnim zaprtjem (gospodarstva), ki je posledica neizprosnega drugega vala epidemije koronavirusa, ocenil, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 6,7 odstotka, v letu 2021 pa bo zraslo za 5,2 odstotka. Danes te neugodne številke delujejo precej optimistično. Vlada Janeza Janše se poskuša odzivati na krizne razmere, do sedaj je pripravila pet protikoronskih paketov, ki pa temeljijo na keynesijanistični ekonomsko-politični doktrini, kar je velik odklon od siceršnje neoliberalne usmeritve četverice vladnih strank.

Poleg tega ima aktualna vlada težave z osnutkom načrta za okrevanje in odpornost, ki je po prvih ocenah iz Bruslja presplošen in površen, poleg tega pa vrednosti ne prav skrbno pripravljenih in domišljenih projektov, ki jih vlada želi realizirati iz 5,2 milijarde evrov sredstev iz sklada EU za okrevanje, močno presegajo omenjeno vsoto. Postepidemijska obnovitvena evropska sredstva bodo poleg tega precej nižja od 5,2 milijarde evrov, s katerimi opleta v javnosti vlada, saj Slovenija tudi vplačuje v evropski proračun.

Alternativa napredne socialdemokracije 21. stoletja​

Medtem ko koalicijo v sprejemanje levosučnih političnoekonomskih ukrepov silijo objektivne razmere v vse bolj deglobalizirani svetovni ekonomiji, pa na politični levici, ki se skuša skozi opozicijsko pobudo Koalicije ustavnega loka vzpostaviti kot jasna politična alternativa vladi, nastaja voluntaristični socialnodemokratski program, ki nastaja pod okriljem Socialnih demokratov, najbolje organizirane stranke leve sredine. Osnutek programa so predstavili na nedavnem kongresu stranke, kjer je bil v ospredju sicer personalni duel med favoritko in zmagovalko Tanja Fajon in Janijem Prednikom. V nadaljevanju bomo natančneje pogledali v drobovje nastajajočega alternativnega vladnega programa.

"Po izgubljenem desetletju, ki so ga zaznamovale nespametne politike ZUJF-a in drugih varčevalnih ukrepov, neoliberalizma z manj ali več popusta, trdimo, da je čas za razvojno, solidarno in zeleno desetletje," filozofijo, ki stoji za alternativnim programom SD, pojasnjuje dr. Jernej Štromajer, član programske skupine SD in predsedstva stranke. S tem programom se stranka tudi uradno umika od tretje poti, ki je socialno demokracijo spečala z neoliberalizmom, hkrati pa jo je na začetku, v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja, postavila v evropski politični mainstream.

Na tej točki spomnimo le, da je nekdanja britanska konservativna premierka Margaret Thatcher kot največji dosežek svoje vladavine izpostavila laburističnega premiera Tonyja Blaira s svojo politiko tretje poti, ki jo je na slovenska politična tla leta 2008 zmagovalno prekopiral SD-dvojček, Borut Pahor kot predsednik stranke in Igor Lukšič kot njen takratni ideolog.

"Kot odgovor ne ponujamo politike tretje poti, ki je predstavljala umikanje države iz ekonomije in je stvar zgodovine. Namesto tega gredo izhodišča za alternativni vladni program v smeri progresivne new deal socialdemokratske politike vlaganja v blaginjo ljudi in napredek družbe," novo usmeritev stranke utemeljuje politolog Štromajer. Trdi, da imajo njihove nove rešitve vgrajen močan element solidarnosti, ker da verjamemo v skupnostne oblike zaščite in moč kolektivne akcije.

V SD trdijo, da ponujajo odgovore na krizo javnega zdravstvenega sistema, nujnost vlaganja v raziskave, inovacije in razvoj, potrebo po ohranitvi javnega šolstva in krepitvi družbe znanja ter izgradnji sodobne družbene infrastrukture in skrbi za starejše v obliki napredne socialdemokracije 21. stoletja. Kaj konkretneje takšna politična usmeritev predstavlja? Socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, nov sistemski vir za javno izgradnjo najemnih stanovanj, enotno pogodbo o zaposlitvi za zaustavitev prekarnosti, obsežna javna vlaganja v prometno infrastrukturo (kot so hitra železnica in primestne železnice) pa usmeritev v večjo energetsko učinkovitost in vlaganja v socialno infrastrukturo, od študentskih domov do domov za starejše.

Vse skupaj se sliši všečno, a za realizacijo tako obsežnega in ambicioznega programa, katerega vrednost v SD ocenjujejo na kar 40 milijard evrov v naslednjih desetih letih, mora biti izpolnjen ključni pogoj - odločilna vloga v vladah v naslednjem desetletju. "Mi smo edina socialdemokratska alternativa. In to je naš program. Zanj bomo poskušali pridobiti in zgraditi večinsko podporo, ki je seveda nujna za realizacijo," političnih ambicij SD ne skriva Štromajer. Alternativni vladni program v stranki predstavljajo tudi kot osnovo koalicijske pogodbe Koalicije ustavnega loka. Že bežen pregled vsebine iniciative Koalicija ustavnega loka, ki jo je spisal mandatarski kandidat Jože P. Damijan, pokaže, da je v njej vsebovanih veliko programskih rešitev in predlogov SD.

Idejo Slovenskega razvojnega in naložbenega sklada, ki predvideva kar 40 milijard evrov za razvojno desetletje, nam je predstavil mag. Milan Martin Cvikl. "V osnovi je treba podpreti slovensko gospodarstvo, da bi se lahko povečevala dodana vrednost na zaposlenega, kar je temelj blaginje. Da bi to lahko naredili, je treba z viri, ki so na voljo, podpreti raziskovalno delo, izboljšati politike ter modernizirati družbeno, zdravstveno, okoljsko, energetsko, prometno, javnostanovanjsko, razvojno in digitalno infrastrukturo," pojasnjuje Cvikl. Vse z namenom, da se na eni strani poveča produktivnost dela, na drugi pa, da se na področju zdravstva, zelenega razvoja, energetike in raziskovalnega dela ustvarijo podlage za povečevanje dodane vrednosti in vzpostavljanje družbe blaginje. Pri nastajanju novega programa SD so poleg Cvikla in Štromajerja v ožji skupini sodelovali še Jernej Pikalo, Emilija Stojmenova Duh, Marjan Podgoršek, Milan Brglez, Damjana Karlo in strokovni sveti stranke.

V kaj bi investirali, kje bi vzeli denar

Kateri so torej ključni projekti iz 40 milijard evrov težkega naložbenega ciklusa v naslednjih desetih letih? Gradnja hitre železnice Maribor-Ljubljana-Koper in uvedba primestnih vlakov, zagon javne souporabe električnih koles, izgradnja tretje razvojne osi in naložbe v državne ceste. Obsežne investicije v osnovne in srednje šole ter v digitalno infrastrukturo. Investicije v krožno gospodarstvo in obnovljive vire energije, v pametna omrežja in vasi, modernizacijo pametnega električnega omrežja, vlaganja v učinkovito rabo energije, predvsem energetsko obnovo javnih in zasebnih zgradb. Pa izgradnja centra novih tehnologij, izgradnja novega NUK-a in nacionalnega inštituta za biologijo.

Na področju zdravstva so načrtovane izgradnja infekcijskih klinik v Mariboru in Ljubljani ter klinike Golnik, gradnja protonskega centra, prenova UKC Ljubljana in nove negovalne bolnišnice ter krepitev primarnega zdravstva. Načrt predvideva tudi gradnjo deset tisoč najemnih stanovanj, izgradnjo študentskih domov ter izgradnjo in prenovo domov za starejše. Poleg tega pa še vzpostavitev stotih bivalnih skupnosti za 5000 starostnikov.

Ključno je vprašanje, kako bo desetletni razvojni in naložbeni načrt sofinanciran in kateri so njegovi ključni viri. Največji delež od 40 milijard vrednih investicij naj bi se financiral kar sam, iz povratnega finančnega toka samih projektov v višini 17,5 milijarde evrov. 3,6 milijarde evrov naj bi se nateklo iz povratnih sredstev sklada EU za okrevanje in odpornost, še dodatnih 1,6 milijarde evrov pa iz nepovratnih sredstev tega sklada. Od evropskih sredstev je predvideno tudi 2,9 milijarde evrov iz kohezije nove finančne perspektive in milijarda evrov iz ostankov sedanje finančne perspektive.

Iz državnega proračuna, v katerem že sedaj zeva velika luknja, je predvideno, da vsako leto zagotavlja 500 milijonov evrov, kar je sicer pogoj za načrtovano črpanje razpoložljivih evropskih sredstev. Proračuni lokalnih skupnosti naj bi na letni ravni prispevali okoli 120 milijonov evrov, je pa tukaj potenciala še več, saj je zadolževanje občin danes omejeno na deset odstotkov realiziranih prihodkov v predhodnem letu.

Cvikl je izračunal, da je mogoče tržno zanimivejše projekte financirati tudi z dolgoročnim zadolževanjem pri SID banki. V desetih letih bi se s temi viri zbralo od štiri do pet milijard evrov. Predvideno je tudi, da v projekte v enaki višini sredstev kot financer vstopijo še mednarodne finančne institucije, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, predvsem za zelene projekte. V SD pripravljajo še program zakladnih, tudi zelenih, obveznic države, da se aktivira del prihrankov prebivalstva, saj jim lahko država z varnimi infrastrukturnimi naložbami ponudi alternativo nizkemu obrestovanju.

Koliko je alternativa kompatibilna z GZS in AmChamom Slovenija

​Za konec je treba odgovoriti na vprašanje, ali je razvojna alternativa za naslednjo desetletko, kot so jo zastavili v SD, uresničljiva. Za oceno naložbenega načrta SD smo prosili Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in ameriško-slovensko gospodarsko zbornico AmCham Slovenija. Komunikacijska politika GZS je sicer takšna, da načeloma ne komentirajo posamičnih političnih programov, podpirajo pa razmišljanja in ambiciozne načrte za nadaljnji razvoj Slovenije. GZS vrednoti programe političnih strank le v času pred volitvami, saj se ti posamični dokumenti, tako ali drugače, sestavijo v vsakokratno koalicijsko pogodbo. Po njihovo pa slovenska težava niso besede na papirju in dober namen, teh je namreč v programih političnih strank dovolj. "To, kar političnim programom manjka, je jasna pot, kako te cilje doseči tako, da bo blaginja visoka, gospodarstvo konkurenčno, javni dolg pa vzdržen," sporočajo iz GZS.

V Sloveniji imamo po njihovo izjemen razvojni in investicijski potencial ter številne načrte projektov v bližnji prihodnosti. "Kar pogrešamo, je analiza vseh dosedanjih ovir in preprek, ki so onemogočile, da bi številne ambiciozne projekte že realizirali, in ki pretijo, da bodo tudi v prihodnje mnogi projekti le črka na papirju," so v GZS posredno kritični do načrtov SD. Prepričani so, da je za razvoj Slovenije izjemnega pomena, kako bomo podprli razvojne projekte, ki bodo imeli dolgoročnejši vpliv na trajnostno poslovno preobrazbo in pospeševanje rasti produktivnosti.

V AmChamu Slovenija poudarjajo, da so apolitični in načeloma ne komentirajo političnih programov. Vseeno pa iz programa SD izpostavijo nekaj točk, ki ji podpirajo. "Podpiramo zavezo, da se Slovenija prebije med najboljše države na svetu, to je cilj, h kateremu bi morali stremeti vsi deležniki v družbi. Dvig dodane vrednosti, kakovosti javnih storitev in krepitev razvojnih možnosti se nam zdijo prava pot. Izjemnega pomena se nam zdita vzpostavitev demografskega sklada in zagotovitev potrebnih pokojninskih sredstev," nam je povedala generalna direktorica AmChama Slovenija Ajša Vodnik.

V AmChamu Slovenija absolutno podpirajo tudi povečanje vlaganj v raziskave in razvoj ter opozarjajo na dvig pomena znanosti, ob tem pa vidijo tudi pomembno vlogo javno-zasebnih partnerstev. V okviru zbornice sicer deluje osem delovnih komisij, ki si z več kot 250 aktivnimi posamezniki, strokovnjaki na svojih področjih, prizadevajo k uresničitvi svojih ciljev. Na nedavnem srečanju s predsednikom vlade Janšo so se v AmChamu pohvalili, da so zelo aktivno sodelovali pri pripravi protikriznih ukrepov in da jih je vlada zelo veliko upoštevala, za kar so zelo hvaležni.