Kulturno-kreativni sektor: Če je kultura gozd, nam podrastje “crkuje”

Preteklo soboto smo na straneh te priloge objavili povzetek raziskave kreativnega centra Poligon, ki je razkrila alarmantno situacijo v kulturno-kreativnem sektorju zaradi posledic karantene in za zdaj premalo domišljenih in nezadostnih vladnih ukrepov. Preteča socialna bomba bi lahko po nekaterih ocenah kmalu zajela kar 10.000 brezposelnih v sektorju s 35.000 delavkami in delavci, ki so v 80 odstotkih višješolsko ali univerzitetno izobraženi. Mnogi med njimi že iščejo nov poklic ali pa o tem vsaj resno razmišljajo, saj jih kar 86 odstotkov dela v nerednih delovnih razmerjih in so zato ob krizah, kot je zdajšnja, še posebno ranljivi.
Zdaj so še zlasti na udaru ustvarjalna področja, ki so zaradi živega stika z občinstvom po zaprtju vseh kulturnih prizorišč utrpela največ škode. Pri večini parametrov so to glasba, uprizoritvene umetnosti, film in avdiovizualna umetnost, fotografija ter kreativni turizem. Če je na primer na ravni celotnega sektorja v času karantene doma brez dela ostalo 31,5 odstotka sodelujočih v Poligonovi anketi, so na omenjenih področjih te številke naslednje: film in avdiovizualna umetnost 47,8 odstotka, uprizoritvene umetnosti 43,2 odstotka, glasba 37,6 odstotka, fotografija 36 odstotkov in kreativni turizem 32,7 odstotka. In medtem ko je povprečna ocena padca prometa v sektorju v primerjavi z letom 2019 44-odstotna, je ocena delavcev in delavk v kreativnem turizmu 58,7 odstotka, v uprizoritvenih umetnostih 53,2 odstotka, na glasbenem področju 52,6 odstotka in na filmskem 49 odstotkov.

Prireditve: matematika se ne izide

Izvršni producent kulturnih prireditev Milan Gregorn pretežno deluje na treh izmed najbolj prizadetih področij: glasbenem, filmskem in kreativno-turističnem. Sodeluje pri mednarodnih kulturnih projektih in z več festivali v regiji, na primer s filmskima v Kranjski Gori in Sarajevu, ob tem pa organizira tudi enkratne dogodke pri nas in v tujini. Je eden tistih, ki so v zadnjih treh mesecih v celoti ostali brez dela, zaradi omejitev, ki so jih vključevali vladni ukrepi, pa ni dobil od države nobenega nadomestila ali pomoči. "Zadnji projekt, za katerega sem bil plačan, se je zgodil 9. marca. Od takrat lahko samo sedim, čakam in ugibam, kaj se bo zgodilo. Trenutno praktično nimam dohodkov, zato živim od skromnih prihrankov in minimalnih predplačil naročnikov, ki jih poznam. Vsega hudega sem vajen, a tako, kot je zdaj, še ni bilo," je opisal skrb vzbujajočo situacijo, zaradi katere razmišlja o zaprtju zasebnega zavoda, prek katerega deluje. Nekateri njegovi kolegi so že obupali in menjujejo poklic ter iščejo službe z rednim dohodkom.

Fotografija: manj naročil, nižji honorarji

Fotografinja Katja Goljat je nepogrešljiv člen številnih slovenskih festivalov, kulturnih prireditev in umetniških vsebin, s fotografiranjem katerih si kot samozaposlena v kulturi tudi zagotavlja preživetje. Potem ko se je zaradi karantene ustavil ves kulturni pogon, je v celoti ostala brez dela. Edini dohodek v zadnjih treh mesecih ji je bilo državno nadomestilo za samozaposlene, a jo skrbi, kako bo naprej, saj to ni predvideno za junij ali prihodnje mesece, ko naročil še naprej ne bo veliko. "Odkar so se stvari začele ponovno odpirati, sem dobila šele dve naročili, za tista, ki so mi odpadla od marca, pa še zdaj ne vem, kaj bo. Pred karanteno je kazalo, da se bodo honorarji končno začeli višati na nivo pred prejšnjo krizo, a zdaj se dogaja ravno obratno: nekateri jih že želijo nižati. Pozna se, da je ves kulturni sektor zajela kriza," je pojasnila.

Uprizoritvene umetnosti: panika

Režiserka in producentka na področju uprizoritvenih umetnosti Nika Bezeljak je med karanteno delala od doma in hkrati skrbela za šoloobvezni hčerki. "Obe sta zelo samostojni, ampak učinkovito delo ob dopoldnevih praktično ni bilo mogoče. Spravila sem skupaj dve uri koncentracije na dan, s tem da sem se umikala na balkon ali v za delo neprimerne kotičke stanovanja. Vplivalo je tudi na moje psihično stanje, saj sem imela slabo vest, ker zaradi dela nisem bila z njima, prav tako pa takrat, ko sem bila z njima, a nisem delala." Marca, ko je nastopila karantena, bi morala začeti vaje za novo predstavo v Lutkovnem gledališču Maribor, a se ji je projekt prestavil za eno leto. Odpoved projekta zanjo - v nasprotju z mnogimi drugimi gledališkimi kolegicami in kolegi - na srečo ni bil prehud finančni udarec, saj je tudi predsednica KUD Moment, ki v Mariboru izvaja od ministrstva za kulturo podprt štiriletni gledališki program. "Čeprav smo predstave morali odpovedati, smo vse izvajalce in ožjo ekipo plačali v višini 80 odstotkov dogovorjenih honorarjev. Smo pa zato ekipo morali zmanjšati. Po koncu karantene tako delamo več ur za manj denarja," je pojasnila.

Film: brez plačil že od jeseni

Filmskega režiserja Darka Sinka je karantena presekala med končevanjem njegovega prvega celovečerca Inventura. Ta bi moral biti zaključen v začetku junija, a se je rok in s tem tudi zadnji obrok plačila za njegovo delo prestavil na september. "Film smo se trudili montirati na daljavo, a vseeno ni enako kot v živo. Zastala sta tudi postprodukcija zvoka in slike ter snemanje glasbe," je razložil. Filmsko področje je sicer eno najbolj prekariziranih znotraj sektorja, saj jih večina dela pri projektih in začasnih pogodbah, zato je trenutno stanje samo še dodatno povečalo negotovost. "Z nami bi morali delati še bolj pozorno in voditi aktivno kulturno politiko na področju filma. Ne nazadnje imamo tudi velik vpliv na gospodarstvo, saj se sredstva neposredno pretakajo v nastanitve, prevoze, catering, najem opreme in podobno." A dogaja se ravno obratno, saj producenti že od lanske jeseni niso dobili izplačanih vseh tranš.