Poljsko ustavno sodišče je ta teden na konec avgusta preložilo odločanje o tem, ali ima pravo EU prednost pred poljskim nacionalnim pravom. V sporu gre za to, da v Varšavi ne želijo spoštovati odločitev Sodišča EU glede reform v pravosodju. Poljska pa ni edina članica EU, v kateri prednost prava EU pred nacionalnim pravom postavljajo pod vprašaj.
K temu jih je večinoma spodbudila sodba nemškega ustavnega sodišča, ki je lani odločilo, da je Sodišče EU leta 2018 prekoračilo svoje pristojnosti, ko je odločilo, da je program Evropske centralne banke (ECB) za odkup obveznic in drugih vrednostnih papirjev v skladu s pravnim redom EU.
Sklicevanje na Nemce
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je junija posvaril pred spodkopavanjem temeljev EU, če se bodo sodišča vse več držav članic sklicevala na to odločitev nemškega ustavnega sodišča kot najbolj vplivnega nacionalnega sodišča v EU. Kot primer je navedel Romunijo, kjer je ustavno sodišče že sprejelo odločitev s sklicevanjem na nemško sodbo, in izrazil skrb, da se utegne enako zgoditi tudi na Madžarskem.
Evropska komisija od Poljske in Madžarske že več let zahteva spoštovanje pravil vladavine prava, zato sta ti dve državi najbolj odmevni kršiteljici vladavine prava v EU. Proti Nemčiji je postopek zaradi lanske sodbe njenega ustavnega sodišča uvedla junija.
Ian Bond in Agata Gostynska-Jakubowska z inštituta Center za evropske reforme ugotavljata, da se raven spoštovanja vladavine prava znižuje v vse več članicah EU, tudi zahodnih. "Vlade, ki jih institucije EU ali druge države članice kritizirajo zaradi neupoštevanja pravil pravne države, se pogosto pritožujejo, da se kritiki vmešavajo v njihove notranje zadeve in delujejo nedemokratično. Toda ključne politike Unije (enotni trg, območje svobode, varnosti in pravice ter evroobmočje) temeljijo na tem, da vse države članice izvajajo in uveljavljajo pravila EU v podobnih okoliščinah po podobnih standardih," razlagata.
Država članica EU, ki ne spoštuje pravil pravne države, tudi če očitno ne krši zakonodaje EU, po besedah Bonda in Jakubowske spodkopava medsebojno zaupanje in sodelovanje ter ogroža pravice svojih in drugih državljanov EU na svojem ozemlju. Podatki Svetovnega projekta pravosodja (World Justice Project) kažejo, da so leta 2019 pooblastila, ki jih imajo vlade, v desetih državah članicah EU (vključno z Avstrijo, Francijo, Nizozemsko in Poljsko) manj omejevali sodstvo, zakonodajna oblast, revizijske agencije ali civilna družba kot leta 2015. Zaščita temeljnih pravic se je v tem obdobju poslabšala v 15 državah EU. Izvajanje kazenskih postopkov se je poslabšalo v 11 državah članicah.
Indeks demokracije, ki ga objavlja Economist Intelligence Unit, je pokazal, da je bilo 15 držav članic v zahodni Evropi leta 2018 manj demokratičnih kot leta 2008, 17 članic EU pa po tem indeksu niso prave demokracije, ampak "pomanjkljive" demokracije. "Evropska komisija bi morala vse države članice obravnavati enako strogo. S takim pristopom bi zmanjšala napetosti med vzhodnimi in zahodnimi državami članicami glede vprašanja spoštovanja pravil pravne države. Te napetosti bi dolgoročno lahko spodkopale integriteto EU," opozarjata Ian Bond in Agata Gostynska-Jakubowska.
Parlament kot dopolnilna struktura
Dr. Matej Avbelj, redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, v Financah piše, da se je EU zato, da bi lahko delovala kot enotni trg, kot ekonomska skupnost, morala hkrati razviti tudi kot pravna skupnost. Tu je imelo odločilno vlogo Sodišče EU, ki je razvilo lasten pravni red EU. "Če se uveljavi praksa nacionalnih, in to najvišjih ustavnih sodišč, v skladu s katero ta ne bodo več spoštovala sodb Sodišča EU in primarnosti prava Unije, je z Unijo kot pravno skupnostjo konec. Če je konec z Unijo kot pravno skupnostjo, je to tudi začetek konca Unije kot ekonomske skupnosti," svari Avbelj.
Od EU kot ekonomske skupnosti ima največ koristi gospodarstvo njene največje članice, Nemčije. Odločitev Evropske komisije, da je kot varuhinja evropskih pogodb proti Nemčiji zaradi lanske sodbe ustavnega sodišča glede ECB začela postopek, z ustavnega vidika pomeni naslednji krog v epski "sodni vojni", ki traja že od sprejetja Maastrichtske pogodbe leta 1992, v biltenu EU Observer piše Jaap Hoeksma. Nemško ustavno sodišče je leta 1993 v svoji "maastrichtski odločbi" EU označilo kot skupino držav, državljani EU pa po tej sodbi niso pravi državljani. To sodbo so nemški ustavni sodniki s sodbo o lizbonski pogodbi, ki je bila uveljavljena leta 2009, še nadgradili, saj so presodili, da evropski parlament ni pravi parlament, ampak le dopolnilna struktura ali lažni parlament.
Pravi državljani in pravi parlament
Sodniki Sodišča EU na podlagi istih pogodb EU, po katerih razsojajo tudi nemški ustavni sodniki, trdijo, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom držav članic, državljanstvo EU je primarno glede na državljanstvo držav članic in EU ima avtonomno demokracijo.
Najverjetnejši razlog za to, da strokovno izobraženi sodniki na obeh sodiščih ob uporabi istih pogodb pridejo do tako različnih sodb, je po besedah Jaapa Hoeksme v tem, da vstopajo v sodne dvorane z različnimi predpostavkami. Analiza sodb nemškega ustavnega sodišča razkriva, da njegove sodbe temeljijo na tradicionalni paradigmi mednarodnih odnosov, ki je znana kot vestfalski sistem.
Če je konec z Unijo kot pravno skupnostjo, je to tudi začetek konca Unije kot ekonomske skupnosti
Ta pristop temelji na načelu, da so države suverene, da se med seboj obravnavajo enakopravno in se vzdržijo vmešavanja v notranje zadeve druga druge. Na podlagi tega pristopa koncepti demokracije in pravne države lahko uspevajo le znotraj meja suverenih držav. Nemški ustavni sodniki na osnovi tega pristopa menijo, da državljani EU niso "pravi" državljani, Evropski parlament ni "pravi" parlament in Sodišče EU ne more biti "pravo" sodišče kot zadnja možnost.
Končna posledica tega vestfalskega pristopa je, da EU ne more obstajati. Odločitev Evropske komisije, da uvede postopek proti Nemčiji, je, kot pravi Jaap Hoeksma, tako eksistencialno vprašanje za preživetje EU.
Da je pravna narava EU od začetka procesa evropske integracije neustaljena, svojevrstno ujeta med mednarodno organizacijo in državo, je na portalu IUS-INFO, v prispevku Revolucionarno dogajanje v Evropski uniji, napisal dr. Matej Avbelj. "Ta sui generis značaj pa je z leti v opisnem, analitičnem in normativnem smislu zapolnila teorija ustavnega pluralizma. V skladu z njo je EU pluralna tvorba, sestavljena iz teritorialno suverenih ustavnopravnih redov držav članic ter funkcionalno suverenega avtonomnega pravnega reda EU. Razmerje med državnimi in nadnacionalnim pravnim redom urejajo strukturna načela, med katerimi je posebej pomembno načelo primarnosti. To določa, da se v primeru konflikta med pravom EU in nacionalnim pravom načeloma uporabi pravo EU," je pojasnil.
Načelo primarnosti je splošno sprejeto, vendar ni absolutno, niti v sodni praksi Sodišča EU, še manj v očeh nacionalnih ustavnih sodišč. Vsaj sledeč doktrini nacionalnih ustav in ustavnih sodišč, učinkuje, če EU spoštuje načela demokratičnosti, vladavine prava ter človekovih pravic in če EU seveda ravna v mejah prenesenih pristojnosti. "Če kakšen od teh pogojev ne bi bil izpolnjen, lahko nacionalno ustavno sodišče, in samo ono, potem ko je opravilo dialog s Sodiščem EU, res izjemoma in skrbno utemeljeno odloči, da se pravo EU v državi članici ne uporabi. To pravo še naprej ostane veljavno, nacionalno sodišče v avtonomnost prava EU ne more poseči, zameji pa njegov učinek na nacionalnem ozemlju," je razložil dr. Avbelj.
Nemško ustavno sodišče po njegovih besedah opisano pluralistično doktrino gradi že vse od začetka 70. let prejšnjega stoletja. Toda do lani je samo lajalo, grizlo pa ni. Namesto njega sta prej že ugriznili češko ustavno sodišče in dansko vrhovno sodišče, ki sta prav tako odločili, da ne bosta sledili sodbi Sodišča EU.
Po Avbljevih besedah bo prihodnjih nekaj mesecev v EU ustavnopravno in politično zelo napornih. Marsikoga bo bolela glava. Če izkupiček, drugače kot doslej, ne bo produktiven za pravni red EU, bodo lahko tudi hude ekonomske posledice, ki jih bomo postopoma občutili vsi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
