"Tako množičen odpoklic, ki se je zgodil zaradi prisotnosti etilen oksida, razumem predvsem v kontekstu, da sistem nadzora v EU deluje. Odkar smo leta 2002 vzpostavili sistem hitrega obveščanja za živila in krmo, sicer pogosteje odkrivamo določene nepravilnosti v živilskopredelovalni verigi, a to ne pomeni, da je nepravilnosti več, le odkritih je več primerov. Vsakič, ko se pojavi kakšna afera, je treba pogledati širšo sliko. Treba je ločiti, ali se dogodki zgodijo namerno, kot je na primer bila afera z melaminom, ki so ga na Kitajskem dodajali v mleko in je zato nekaj otrok celo umrlo, ali pa gre za napako, bodisi sistemsko ali iz malomarnosti. V primeru etilen oksida je sicer res, da je ta v Evropi prepovedan, zato moramo vse sporne izdelke umakniti s polic, a moramo tudi pošteno povedati, da je tveganje za zdravje nizko, saj so tudi prisotne količine izredno majhne. Upoštevati moramo, da je bil prisoten v dodatku E410, ki ga v številne živilske proizvode dodajamo v količini okrog 0,5 odstotka, in če vemo, da je dovoljeni prag onesnaženja 0,05 miligrama na kilogram, lahko hitro ocenimo stanje onesnaženja in stopnjo tveganja. Ne nazadnje etilen oksid v nekaterih državah še vedno uporabljajo, na primer v Združenih državah Amerike, saj je to sredstvo zelo učinkovito za uničevanje škodljivcev, kvarljivcev in patogenih organizmov v pridelavi in predelavi. Mnogi od njih puščajo v živilih onesnaženja, na primer mikotoksine, ki pomenijo resno tveganje za ljudi in živali in fumigacija z etilen oksidom prepreči njihov razvoj. Po drugi strani pa so etilen oksidu do neke mere izpostavljeni tudi vsi kadilci in ljudje, ki se vozijo z avtomobili z notranjim zgorevanjem. Obrazov je tako več.
“Hrana bo spet postala tako velika dobrina, kot je bila pred sto in več leti, le da bo dobiček namesto žepov pridelovalcev polnil nenasitne blagajne velikih korporacij”
Ne glede na vse je varnost hrane na bistveno višjem nivoju kot pred 50 in več leti, ko prisotnosti vseh teh snovi sploh nismo mogli izmeriti. Tehnologija vzorčenja in analitični procesi so danes neprimerno učinkovitejši. Ne nazadnje se to odraža v življenjski dobi prebivalcev. Včasih so mnogi umrli zaradi zastrupitve s hrano ali zaradi nepravilnih prehranjevalnih navad. Še vedno smo daleč od ideala, kar se tiče zdravja človeka, ampak danes je za zahodnega človeka največji problem preobilica hrane. Če pogledam v prihodnost in način prehranjevanja ljudi v naslednjih 20 ali 50 letih, mislim, da bodo ljudje še naprej ostali vsejedi. Res je, da se vse več ljudi opredeljuje za vegetarijance in vegane, a večina bo še naprej ostala v kontekstu vsejedcev. Zagotovo pa se bo poraba mesa morala znižati. Pojemo ga namreč bistveno preveč glede na biološke potrebe človeškega organizma. Nekateri sploh pretiravajo s procesiranimi izdelki, med katere sodijo tudi suhomesnati izdelki. To je slabo tako z okoljskega vidika kot z vidika vplivov na naš organizem. Ob tem je ključen tudi odnos do hrane, ki še nikoli v preteklosti ni bil tako brezbrižen, kot je v času vstopanja v virtualno družbo. Hrana ni le organska, pač pa je tudi duhovna dobrina, ki bi nas morala povezovati, to pa se že dolgo ne dogaja več oziroma je zelo redko prisotno v smislu skupnega uživanja hrane za družinsko mizo. Hrana je namreč za zahodnega človeka danes zelo dostopna, zadnja leta so se cene samo zniževale. Mogoče tudi zato veliko hrane zavržemo. To se bo v prihodnje zagotovo obrnilo. Glavnino proizvodnje hrane v roke intenzivno prevzemajo globalna podjetja, pri katerih ne vemo, kdo v resnici stoji za njimi. Ko si bodo ta podjetja pomemben del virov prilastila, se bo zgodilo to, kar se je v zadnjih sto letih zgodilo s farmacevtsko industrijo. Moč bodo povsem prevzele velike multinacionalke, ki nas bodo izsiljevale, podnebne spremembe pa bodo le še en vzvod, ki bo pospeševal te procese. Tako bodo dosegli cilj bogatenja na račun malih ljudi. Preveč kazalnikov je, ki kažejo, da gremo v to smer. Hrana bo spet postala tako velika dobrina, kot je bila pred sto in več leti, le da bo dobiček namesto žepov pridelovalcev polnil nenasitne blagajne velikih korporacij. Ni pa nujno, da bo s tem kaj pridobila varnost. Mogoče je celo pomisliti, no, na … marsikaj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
