"Gospa Trump, ali preiskava za odstavitev predsednika vpliva na vas in družino?" je Kate Bennet, novinarka CNN, v mimohodu, ko se je prva dama ZDA Melania Trump prejšnji teden nepričakovano pojavila v kongresu, zaklicala za soprogo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Odgovora ni bilo. Tišina kot ponavadi. Trumpova ni tiste vrste gospa predsednikova, ki bi se veliko pojavljala v javnosti, redko javno nastopa, še redkeje, ali pa sploh ne, govori z novinarji. Na Kapitolskem griču, v kongresni palači, se je uradno oglasila, da bi se zahvalila kongresnikom zaradi prizadevanj proti epidemiji zlorabe opioidov. "Potovala sem po nekaterih zelo prizadetih območjih in videla uničujoče posledice krize za otroke in družine," je Slovenka v Beli hiši dejala med kratkim nagovorom.
Obiski prvih dam v kongresu, tudi tistih, ki so bile politično bistveno bolj aktivne, so zelo redki. Zato se je Washington Post takoj vprašal, ali je poleg podpore projektu prihod Trumpove sporočal še kaj, sploh ker se je zgodil na vrhuncu zaostrovanja napetosti okoli ustavne obtožbe/impičmenta, ki predsedniku Donaldu Trumpu preti zaradi domnevnega izsiljevanja Ukrajine za osebne politične koristi. Vojaško pomoč državi, ki jo vodi predsednik Volodimir Zelenski, naj bi bil pogojeval s tem, da ukrajinsko državno vodstvo uradno napove in objavi preiskavo zoper zdaj še demokratskega favorita v tekmi za predsedniško nominacijo Joeja Bidna in njegovo družino, sina Huntarja, in sicer zaradi domnevne korupcije in pritiska na tamkajšnje tožilstvo.
Zaradi Ukrajine in morebitne zlorabe pooblastil za kovanje političnih dobičkov je še bolj zavrelo po pričanju vršilca dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ukrajini Billa Taylorja, ki je prejšnji teden nastopil pred pristojnim odborom predstavniškega doma. In šokiral. Petnajst strani dolgo poročilo izkušenega diplomata, ki se je za službo v Ukrajini odločil, kakšna ironija pravzaprav, na prošnjo zunanjega ministra Mika Pompea, četudi je bil že upokojen, je ušlo v Trumpu nenaklonjene ameriške medije in odjeknilo kot strela z jasnega. Taylor je potrdil, pod kakšen pritisk je Trumpova ekipa spravila uradni Kijev, po njegovih navedbah mu je ameriški veleposlanik pri EU Gordon Sondland dejal, da je vse odvisno od napovedi uvedbe preiskave, tudi ameriška vojaška oziroma varnostna pomoč. "Na neki točki bomo morali skleniti našo preiskavo in nadaljevati to, kar imamo, in kar imamo, je v tem trenutku izjemno obremenilno," pa je menil demokrat Ted Lieu. Zaslišanja še vedno potekajo za zaprtimi vrati.
Načelo quid pro quo ali usluga za uslugo
Za demokrate je Taylorjevo pričanje - dan kasneje ga je potrdila še uslužbenka Pentagona Laura Cooper, četudi so ji na ministrstvu skušali dopovedati, naj se ga ne udeleži - dokaz, da je Trump ravnal po načelu quid pro quo, torej usluga za uslugo, pomoč Ukrajini pa je zadrževal, ker je želel škoditi političnemu tekmecu. Trump ne zanika, da je preiskavo Bidna zahteval, a zavrača, da bi s tem pogojeval pomoč. Predvsem pa so on ali člani njegove (odvetniške in politične) ekipe večkrat izjavili, da lahko kot predsednik počne karkoli, tudi ubije človeka sredi 5. avenije v New Yorku, pa ga po njihovem ne bi smeli preganjati. Navedbe Taylorja je Bela hiša tako označila za "lov na čarovnice, linč, za umazano kampanjo skrajnih levičarskih poslancev in neizvoljenih birokratov". A analitiki in poznavalci zakulisij, s katerimi smo govorili v Washingtonu, Taylorjevo pričanje vseeno označujejo za precej prelomno, močno obremenjujoče, lahko bi razblinilo dvome, ki jih imajo pri tehtanju političnih posledic morebitnega impičmenta demokrati, v začetku je bila med njimi tudi predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi.
Demokrati, ki imajo v predstavniškemu domu kongresa večino, bi v bistvu zlahka izglasovali predlog za impičment, a nato se tako imenovano sojenje oziroma proces preseli v senat, kjer je za padec predsednika treba zbrati dvotretjinsko večino. In večino tam imajo republikanci, kar pomeni, da bi se moralo proti Trumpu obrniti lepo število strankarskih kolegov. Do Trumpa so bili ob ukrajinski aferi doslej mnogi sicer precej kritični. In predsednik jih je zato pred dnevi v svojem vulgarnem političnem besednjaku označil za "človeške izmečke". Kako daleč so ušle zadeve pri Ukrajini, je pokazal še en dogodek prejšnji teden: ko je odbor za obveščevalne dejavnosti v sredo želel za zaprtimi vrati v posebni zavarovani sobi zaslišati Cooperjevo, je pridrvela skupina najodločnejših Trumpovih podpornikov v predstavniškem domu, se prebila mimo kongresne policije in vstopila v dvorano s prenosnimi telefoni, zaradi česar so jih demokrati prijavili. Zaslišanje je bilo prestavljeno za več kot pet ur.
Žvižgi za predsednika
Kmalu po veliki novici, ki jo je sporočil sam, o smrti vodje Islamske države, se je ameriški predsednik Donald Trump z ženo Melanio Trump, nekaterimi veterani in kongresniki prvič po nastopu predsedniške funkcije odpravil na ogled tekme v baseballu. In je v Washingtonu doživel hladen tuš. Ko so ga organizatorji predstavili publiki, ga je ta glasno izžvižgala in zahtevala, naj ga zaprejo (“lock him up”). Trenutno sicer poteka serija finalnih tekem med Nationalsi iz ameriškega glavnega mesta in Astrosi iz teksaškega Houstona. Zgodovinska statistika kaže, da so vsi ameriški predsedniki od leta 1910 naprej zalučali ceremonialno prvo žogico na vsaj eni od tekem lige, ali na otvoritvi sezone ali na tekmi vseh zvezd ali na eni od tekem finala, ki se igra na štiri zmage. Trump, ki je v mladosti želel postati poklicni igralec baseballa, tega ni storil.
Od stare pošte do Islamske države
Da pa se je zanka okoli Trumpa - četudi nadaljuje taktiko "napad je najboljša obramba", vse zanika, zavrača, žali, diskreditira - vseeno začela nekoliko zategovati, kaže tudi zgodba okoli 268-sobnega prestižnega hotela nekaj ulic od Bele hiše, na aveniji Pennsylvania, v lasti Trumpove družine. Ta je namreč nepričakovano objavila, da prodaja izjemno dobičkonosno naložbo, Trump International Hotel Washington, ki je nastal v stavbi nekdanje federalne pošte, neformalno imenovani Old Post. Trumpovi so stavbo kupili že pred predsedniškimi volitvami 2016 in vanjo vložili 200 milijonov dolarjev. Ker v prestižnem hotelu v lasti njegove družine bivajo številne tuje delegacije, poslovneži, vpeti v svet visoke politike, lobisti, so Trumpu ves čas očitali konflikt interesov in potencialno korupcijo. Češ da od tujih delegacij prejema denar in s tem bogati. Še več očitkov se je nanj zgrnilo, ko je napovedal, da bi želel srečanje G7 naslednje leto organizirati kar v svojem hotelskem kompleksu Doral blizu Miamija. Temu se je razmeroma hitro odrekel, saj ga niso bili pripravljeni podpreti niti republikanci.
Navedbe Taylorja je Bela hiša označila za “lov na čarovnice, linč, za umazano kampanjo skrajnih levičarskih poslancev in neizvoljenih birokratov”
Demonstracija dominance in (ob)vladanja
Zato je Trump, očitno zainteresiran, da čim bolj plastično, neposredno, množicam razumljivo pojasni padec vrha Islamske države, kroga okoli Al Bagdadija, v nedeljo odgovarjal celo na novinarska vprašanja. Znano je namreč, da je redne medijske brifinge Bela hiša pod njegovim vodstvom ukinila, prav tako z mediji komunicira bolj ali manj le na južni trati za Belo hišo, od koder se s helikopterjem odpravlja iz Washingtona. Novinarska vprašanja se ponavadi izgubijo med hrupom, ki jih povzroča vrtenje helikopterskega propelerja, Trump nemalokrat odvrne, da ne sliši, zato pa pove samo to, kar sam hoče. Ta premišljena strategija je še en način, kako onemogoča medije. Prizori od tam ga utrjujejo kot gospodarja situacije, kot nekoga, ki obvladuje zadeve, gre za ritual dominacije, razmišlja profesor Todd Gitlin iz šole za novinarstvo Univerze Columbia.
Gospa Trump, ali preiskava za odstavitev predsednika vpliva na vas in družino?
”Ni se mi zdelo primerno”
V torek je v kongresu nastopil še član sveta za nacionalno varnost ZDA, polkovnik Alexander Vindman. Da je dvakrat izrazil zaskrbljenost, ko je predsednik ZDA Donald Trump zadrževal pomoč Ukrajini, dokler ta ne bo uvedla preiskave sina Josepha Bidna, je poudaril in nadaljeval: “Ni se mi zdelo primerno, da se od tuje vlade zahteva preiskava ameriškega državljana, in skrbele so me posledice za ameriško podporo Ukrajini.” Štiriinštiridesetletni Vindman je prišel v ZDA star tri leta kot judovski begunec iz tedanje sovjetske Ukrajine, več kot 20 let je služil kot vojak in diplomat. V iraški vojni je bil tudi ranjen, zato je kasneje prestopil v diplomacijo.
Trump se je takoj odzval, da polkovnika ne pozna, nekateri njegovi pristaši pa so začeli celo širiti teorije zarote, da je Vindman v bistvu vohun, ki dela za Ukrajino. Blatenje prič v preiskavi okoliščin ukrajinske afere, ki bi lahko vodila do ustavne obtožbe, je sicer standardna praksa, predsednik Trump mnoge označuje za pripadnike tako imenovanega gibanja Never Trumper. Po Taylorjevem pričanju je nastop Vindmana naslednji, ki je potrdil bistvu prijave, ki jo je pred meseci zoper Trumpa podal žvižgač: da je želel vezano trgovino, v zameno za uvedbo preiskave zoper družino Biden bi prekinil zadrževanje pomoči za Ukrajino, srečal pa bi se tudi z novoizvoljenim predsednikom Zelenskim. Demokrati napovedujejo, da bodo kmalu javno predstavili dokaze in dejstva, ki naj bi to potrjevali. Doslej so zaslišanja prič potekala za zaprtimi vrati, a so mnoge navedbe hitro prišle do Trumpu nenaklonjenih medijev.
Kako se bo obračalo javno mnenje
Ne glede na vse, tudi na Trumpov dosežek pri "obglavljenju" Islamske države, so v demokratski stranki - Trump jih o dogajanjih v zvezi z operacijo Al Bagdadi ni obveščal, rekoč, da bi potem vse takoj pricurljalo v javnost, washingtonsko politično okolje je označil za "stroj za curljanje informacij" - že isto dopoldne napovedali, da to vpliva na nadaljevanje preiskave v zvezi z zlorabo moči in položaja v ukrajinski zgodbi ne bo imelo. Je pa pričakovati, da se bo podpora Trumpu po javnomnenjskih merjenjih ponovno dvignila. Zadnje sondaže so pokazale, da Trumpovo delo podpira 38 odstotkov Američanov, ne podpira pa ga 58 odstotkov državljanov. Podpora ustavni obtožbi je od preteklega tedna narasla z 51 na 55 odstotkov, nasprotovanje pa je usahnilo s 45 na 43 odstotkov. Ključna je seveda dinamika podpore med tako imenovanimi neodvisnimi oziroma neopredeljenimi volivci, strinjanje z ustavno obtožbo je v zadnjih tednih pri njih naraslo s 50 na 58 odstotkov. Na te volivce bo namreč smrt Al Bagdadija gotovo imela določen vpliv. Trump brez dvoma igra na vse ali nič, pravzaprav mora; morebitno slovo od predsedniškega položaja bi zanj namreč pomenilo tudi, da bi se moral soočiti s tožbami in kazenskim pregonom v New Yorku.
