Kaj je mladega avstrijskega politika Sebastiana Kurza gnalo, da je pred dobrima dvema letoma v svojo vlado na Dunaju povabil skrajno desne in populistične svobodnjake (FPÖ)? Stranka nosi desničarsko in nacionalistično oznako že od svoje ustanovitve leta 1956, saj so jo zasnovali tudi bivši nacisti, med njimi taki, ki so po osvoboditvi izpod tretjega rajha celo izgubili volilno pravico.
Ko so v drugi republiki leta 2000 svobodnjaki pod vodstvom proslulega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja prvič prišli v vlado Kurzevega predhodnika Wolfganga Schüssla, je vsa Evropa privzdignila obrvi in članice Evropske unije so proti Avstriji celo uvedle sankcije. Kurz je torej vedel, kdo so njegovi manjši partnerji v vladni koaliciji, vendar je bila sla po oblasti močnejša. S socialdemokrati ni želel podaljšati velike koalicije, saj so prav njihove tenzije z njegovo Ljudsko stranko privedle do predčasnih volitev. Ampak po volitvah oktobra 2017 so se tudi v socialdemokratski stranki odkrito spogledovali in ukvarjali z možnostjo, da bi tudi sami oblikovali zvezno vlado - in to prav s svobodnjaki Heinz-Christiana Stracheja. Na koncu so šli z njimi v deželno vlado v Železnem in Linzu. Ko gre za oblast, očitno padejo vsi tabuji, in to ni zgolj značilnost Avstrije. Kajti ob vstopu FPÖ v avstrijsko zvezno vlado po Evropi leta 2017 ni bilo nobenega dviganja obrvi več. Nekako se je že vedelo in so se mnogi sprijaznili z dejstvom, da bodo v vlade članic, sploh po gospodarski in finančni krizi, ki je krotovičila velik del EU, pač menda normalno začele zahajati skrajne stranke.
Ko gre za oblast, očitno padejo vsi tabuji, in to ni zgolj značilnost Avstrije