"Napravite mi to deželo zopet nemško!" Samo tri tedne po napadu na Jugoslavijo je Hitler obiskal Maribor

Kako je potekal obisk takrat najbolj znanega zemljana v Mariboru, so nam natančno pojasnili v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Z nacistično okupacijo spomladi 1941 so bili Slovenci v Mariboru in na slovenskem Štajerskem obsojeni na fizično uničenje oziroma popolno ponemčenje. To je bilo razvidno že iz navodila vodje nemškega rajha Adolfa Hitlerja bodočemu šefu civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Sigfriedu Uiberreitherju, ko mu je konec marca ali v začetku aprila 1941 naročil: "Napravite mi to deželo zopet nemško!" Samo tri tedne po napadu na Jugoslavijo, 26. aprila 1941, je Adolf Hitler obiskal Maribor. Zgornjega stavka Hitler, kot se vsakokrat ob obletnici (pre)pogosto zapiše, ni nikoli izrekel v Mariboru, kaj šele, da bo to sporočil množici, zbrani na osrednjem mariborskem trgu z balkona rotovža.

Ob drugi uri zjutraj, v soboto, 26. aprila 1941, je posebni vlak, na katerem je do tedaj Adolf Hitler vodil vojaške operacije proti Jugoslaviji in Grčiji, odpeljal iz okolice Dunajskega Novega mesta, da bi še istega dne dopoldan prispel v okupirani slovenski Maribor. S svojim prihodom je Adolf Hitler simbolično pokazal, da jugoslovanske države ni več, kot tudi, da so ozemlja slovenske Štajerske in Gorenjske ponovno priključena k ozemljem avstrijskih Nemcev.

Zahvala manjšini

Adolf Hitler je v Maribor prispel okrog pol desetih dopoldne. Najprej se je z avtomobilom zapeljal po Mlinski ulici do Drave, kjer si je ogledal porušen železniški most, nato po Ulici kneza Koclja do Glavnega trga (takrat se je imenoval Adolf Hitler Platz), kjer se je peš sprehodil po delu porušenega Glavnega mostu. Oba mosta je ob umiku 7. aprila 1941 v popoldanskih urah razstrelila umikajoča se jugoslovanska vojska, da bi upočasnila nemško prodiranje v Jugoslavijo. Od tam se je odpeljal na Slomškov trg, kjer se je zanimal za nekatere zanimive mariborske stavbe. Svoj obisk je sklenil v gradu, kjer so mu mariborski Nemci pripravili veličasten sprejem. Obenem se je zahvalil tistim pripadnikom nemške manjšine, ki so zadnji dve leti v tajnosti pomagali pripravljati nacistično zasedbo Maribora in slovenske Štajerske. Še posebej je izpostavil vlogo vodje kulturbunda na Slovenskem, protestantskega pastorja Hansa Barona, in njegovih sodelavcev pri pripravi nacistične okupacije Slovenije. V zgodnjih popoldanskih urah se je Hitler s posebnim vlakom vrnil v Gradec, od tam pa nadaljeval pot proti Celovcu.

Pred leti je Boris Hajdinjak v Večeru zapisal, da je vse fotografije obiska naredil "firerjev fotograf" Heinrich Hoffmann. "Obisk je bil nepričakovan, zato na teh fotografijah ni videti veliko domačinov. /.../ Ker se je medtem v mestu razvedelo o Hitlerjevem obisku, je na naslednjih fotografijah te serije viden njegov odhod iz Maribora ob vznesenem pozdravljanju navdušene množice. Odhod iz Maribora je na filmski trak ujel "firerjev snemalec" Walter Frentz, pred tem sicer snemalec slavne režiserke Leni Riefenstahl. Walther Hewel, predstavnik zunanjega ministra Joachima von Ribbentropa (1893-1946) pri Hitlerju, je v svojem dnevniku opisal obisk Maribora takole: Veliko, goreče navdušenje vseh, zlasti v rotovžu (pravilno: mestnem gradu)," je med drugim zapisal Hajdinjak.

Tri dni kasneje - akcija!

Mira Grašič iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor pa še pojasnjuje: "Po veliki slovesnosti, ki so jo mariborski Nemci in pripadniki okupacijskih oblasti pripravili v mestu ob Dravi ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, 20. aprilu, je bil obisk Adolfa Hitlerja 26. aprila 1941 že drugo veliko zmagoslavje mariborskega nemštva. Le tri dni po Hitlerjevem obisku Maribora in tri dni po ustanovitvi OF v Ljubljani, je prišlo v Mariboru do prve uporniške akcije tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Skupina mladincev je v središču okupiranega Maribora v zgodnjih jutranjih urah 29. aprila 1941, v času policijske ure, pri hotelu Zamorec v Volkmerjevem prehodu zažgala dva okupatorjeva osebna avtomobila. Uporniška akcija le tri dni po Hitlerjevem obisku je bila za nemške okupacijske oblasti nekaj nepojmljivega. Okupator je zaprl veliko Mariborčanov, vendar ni nikoli odkril, kdo je izvedel akcijo."

"Zaradi neuspeha okupatorjeve preiskave iz njegovih dokumentov ničesar ne izvemo o udeležencih akcije v Volkmerjevem prehodu. Kar vemo o teh, temelji na skopih pričevanjih tistih, ki so bili tako ali drugače z akcijo povezani in so preživeli vojno, in tistih, ki so bili po akciji o njej obveščeni. Akcija je bila izvedena po pravilih stroge konspiracije," je zgodovinar Milan Ževart zapisal v prispevku Sabotažne akcije v Mariboru od konca aprila do začetka avgusta 1941. "Organizatorji akcije so v času NOB dali življenje za svobodo ... Težava je še v tem, da so med posameznimi pričevanji razlike. Navedeno onemogoča natančnejšo rekonstrukcijo pobud za akcijo, priprav zanjo, poteka akcije in imen vseh udeležencev. /.../ Po spominskih virih je mogoče trditi, da so najpomembnejšo vlogo pri pripravi in izvedbi akcije imeli komunisti in skojevski funkcionarji Avgust Greif, Ljubo Tarkuš in Bojan Ilich. /.../ Avgust Greif-Blisk je padel 4. novembra 1941 pri prehodu Štajerskega partizanskega bataljona prek ceste Planina-Jurklošter, Bojana Ilicha so Nemci ustrelili 23. septembra 1941 v Mariboru. Ljuba Tarkuša, ki je bil po ustanovitvi sabotažnih skupin vodja take skupine na levem bregu Drave, so Nemci ustrelili 6. januarja 1942 v Mariboru," je še zapisal Ževart.

Posledica sabotažne akcije v Volkmerjevem prehodu je bila tudi uvedba policijske ure v Mariboru.