Zanimivo je tudi dejstvo, da je, ko so njegov signal zaznali v laboratoriju za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory - JPL) blizu Los Angelesa, kjer so rover izdelali, vozilo, vredno več kot dve milijardi evrov, že pristalo. Signal z Marsa potrebuje namreč enajst minut, da pride do Zemlje. Vztrajnost je sicer najtežji in najbolj tehnološko dovršeni rover, kar so jih doslej razvili, pristal pa je na najbolj nevarni lokaciji doslej. Krater Jezero naj bi bil ostanek nekdanje rečne delte. Raziskoval bo geologijo planeta in preteklo podnebje, kot tudi znake starodavnega mikrobnega življenja, odprl pa bo tudi pot človeškemu raziskovanju rdečega planeta. Vztrajnost je že peti rover, ki so ga sestavili v JPL, za razliko od predhodnikov so ga opremili z mikrofoni, ki bodo prvič doslej na Zemljo prenesli tudi zvok.
Kako je poslovnež Elon Musk (SpaceX) komentiral uspešen pristanek Nasinega roverja na Marsu? Ostal je brez besed ali, drugače povedano, bil je brez komentarja. Kaj pa Jeff Bezos, prvi mož vesoljskega podjetja Blue Origin? Tudi on osebno ni čivknil. Res pa je, da sta na uradnih twitter profilih tako SpaceX kot Blue Origin čestitali Nasi in JPL-u za njun uspeh, enako so storili pri Virgin Galacticu v lasti Richarda Bransona.
Ameriški predsednik Joe Biden je Nasi čestital za zgodovinski pristanek: “Danes ste še enkrat dokazali, da je z močjo znanosti in ameriške iznajdljivosti vse mogoče.” Adam Schiff, predsednik Odbora za obveščevalne dejavnosti parlamenta, pa je ameriškemu predsedniku obljubil, da ga bodo, skupaj s podpredsednico Harrisovo, kakor hitro bodo razmere primerne, povabili na ogled ustanove, ki je zaslužna, da je rover dosegel svoj cilj. Cilj, ki predstavlja šele začetek njegovega popotovanja.
O roverju Vztrajnost
Tridesetega julija 2020 je vzletela nosilna raketa, ki je 1043 kilogramov težki rover Perseverance ponesla na Mars. Osrednje podatke bodo iz okolice pridobivali senzorji na teleskopskem drogu za daljinsko zaznavanje: robotska roka je dolga približno dva metra, na njej je nameščen tudi sveder za vrtanje. Sicer pa je rover na jedrski pogon opremljen z več kot 20 kamerami in številnimi znanstvenimi inštrumenti. Med njimi ima prvič nameščen tudi posebni sistem za pobiranje in analiziranje kamnin. S pomočjo laserja in spektrometra, ki je sposoben prepoznati kemično in mineralno sestavino objekta, ki je majhen kot konica svinčnika in oddaljen več kot šest metrov. Prst in izbrano kamenje bo nato varno spravil na površju, na lokaciji, od koder Nasa načrtuje, da jih bodo v poznejših misijah prinesli na Zemljo. Vozilo bo predvidoma dve leti (eno marsovsko leto je približno 687 dni na Zemlji) na površini planeta opravljalo različne naloge, ime pa mu je izbral Alexander Mather, srednješolec iz Virginije. Nasa je sicer za poimenovanje najsodobnejšega kemijskega laboratorija na kolesih prejela kar 28.000 predlogov z vseh koncev ZDA.jah prinesli na Zemljo. Vozilo bo predvidoma dve leti (eno marsovsko leto je približno 687 dni na Zemlji) na površini planeta opravljalo različne naloge, ime pa mu je izbral Alexander Mather, srednješolec iz Virginije. Nasa je sicer za poimenovanje najsodobnejšega kemijskega laboratorija na kolesih prejela kar 28.000 predlogov z vseh koncev ZDA.