Novinarstvo v rokah vseh nas

Hkrati novinarji ob servisni, informacijski vlogi, ki je v teh časih v ospredju, nismo popustili ali celo opustili svoje temeljne nadzorstvene funkcije - nenehnega in nepopustljivega kritičnega nadzora nad političnimi in kapitalskimi centri moči ne glede na okrepljene pritiske in poskuse omejevanja, razvrednotenja in blatenja novinarskega dela. Odkrivamo in tehtamo nepravilnosti, presojamo in umeščamo dogajanja v kontekste ne glede na konstantne in vse intenzivnejše grožnje in žalitve z osebnimi diskreditacijami, ki smo jih deležni s ciljem utišanja.
Mednarodna organizacija Novinarji brez meja običajno objavlja novice o razmerah v državah, v katerih svoboda govora in neodvisno novinarstvo nista besedni zvezi, ki ju tolerirajo režimi. Skupaj še z nekaterimi drugimi uglednimi novinarskimi organizacijami zdaj izražajo tudi skrb nad razmerami v Sloveniji, v državi, ki je z depešo zunanjega ministrstva sramotila samo sebe in ne le slovenskega medijskega prostora, ki ga črni in prikazuje v popolnem nasprotju z današnjo medijsko realnostjo. Vsakršen napad na novinarje je vreden najostrejših obsodb. V to gotovo spadata tudi vsakodnevno hujskanje in odkrito sovraštvo do našega ceha, ki je poklican, da preiskuje, nadzoruje in bedi nad delom oblasti. V takšnih razmerah še bolj kot kadarkoli prej - tudi ob pomoči pogumnih žvižgačev, kot je nedavno v komentarju na Radiu Slovenija opozoril novinar Gašper Andrinek.
Temeljev medijski svobodi pa še zdaleč ne spodkopavajo le neposredni, vse bolj očitni brezsramni in brezobzirni pritiski na novinarje, temveč zlasti odločitve, neutemeljeno in neupravičeno sprejete pod pretvezo vpliva koronavirusa, ki bodo na daljši rok vplivale na poslabšanje položaja medijev in novinarjev. Še zlasti težke bodo za novinarje v prekarnih oblikah zaposlitev oziroma samozaposlene, pa tudi za redno zaposlene v medijih, ki so tudi glede na upad oglaševalskih prihodkov v vse težje premostljivem položaju.
Medtem ko je vrsta evropskih držav sprejela ali še uveljavlja pakete za pomoči in podporo medijem, se je slovenska vlada oziroma kulturno ministrstvo v nasprotju s praksami spodbud odločilo, da ne zagotovi niti s pogodbami zavezujočih izplačil javnega denarja in da torej krši že sklenjeno, kaj šele, da bi pripravilo celovitejši nabor ukrepov v podporo medijem. Prav ti ukrepi so se drugod izkazali ne le za potrebne, temveč za pomembne tudi v uspešnejšem spopadu s koronavirusom. Pri nas so vsi pozivi s konkretnimi ukrepi za podporo medijem ostali prezrti. To navdaja s pesimističnim, a realnim pričakovanjem, da bodo mediji po tem, ko bodo izredne razmere že mimo, v resnem spopadu z izrednimi razmerami. Izid tega neizbežnega spopada pa je negotov še posebno za lokalne in regionalne medije, ki zagotavljajo pokritost medijskega prostora tudi z lokalnimi vsebinami, ki jih večji mediji težko celostno naslavljajo in obdelujejo. Če že ministrstvo izpostavlja nujnost večje pluralnosti medijskega prostora, je s takimi rezi gotovo ne bo doseglo, nasprotno, prispevalo bo k ugašanju nekaterih medijev. Res pa je, da se utegne bolj približati realnemu cilju podpirati nekritične in propagandne aparate, ki potez vlade ne postavljajo pod vprašaje oziroma so zgolj podaljški oblasti.