Darka Zvonar Predan
Svetovljan Dragan Velikić, odraščajoč v Pulju, rodnega Beograda še nikoli doslej ni postavil v vlogo glavnega (tragičnega) junaka. Zdaj smo dočakali tudi njegov beograjski roman, kot pove že naslovnica. Seveda romana ni treba vzeti izključno kot poklon Beogradu, tako kot je logično, da ga Beograjčani in drugi dobri poznavalci srbske prestolnice berejo drugače kot tujci, ki jim metropola ob sotočju Donave in Save pomeni zgolj prizorišče norih novoletnih zabav ali pa še tega ne. Enim in drugim pa Velikić s svojo pripovedno močjo zleze pod kožo.
Beograjčan Dragan Velikić, letnik 1953, je eden najbolj prepoznavnih sodobnih srbskih pisateljev, prejemnik številnih mednarodnih nagrad, leta 2019 tudi vilenice. V slovenščino je prevedenih več njegovih knjig, med njimi romani Astrahan, Bonavia in Preiskovalec.
V izvirniku se glasi naslov romana Adresa, kar takoj pove, da gre za hišni naslov oziroma naslov prebivališča. Vendar je tudi ta preprostost, kot se za pisca Velikićeve veličine spodobi, večplastna, saj “naslov ni zgolj kvadratura, še več, to je najmanj prostor zamejen z zunanjimi stenami stanovanja. Naslov je celoten kontekst: veža, stopnišče, dvigalo, klet, dvorišče … Naslov je sosedstvo. In ves prostor, ki obdaja stavbo. Stopiti v stanovanje je kakor stopiti v zakonsko zvezo.” Tako zapiše pisatelj skozi oči avtobiografskega protagonista Vladana Todorovića, dokumentarista v beograjskem Muzeju pošte, ki se je, potem ko je pobral šila in kopita iz utesnjujočega zakona, priselil v večstanovanjsko hišo v tihi ulici blizu Tašmajdanskega parka, v predvojno zgradbo, ki so ji prizanesla vsa bombardiranja. Vladan je zanimiv lik posebneža v zrelih letih, ki se je doslej bolje kot v svojem znašel v življenju drugih. Strastno namreč podoživlja življenja njemu ljubih pisateljev, pri čemer vsako leto na svoj rojstni dan izbere nekoga, ki je umrl v njegovi trenutni starosti. No, tudi sam je pisatelj oziroma bi to rad bil, saj ves čas zbira gradivo za svojo knjigo o Beogradu. Med njegovimi sprehodi po mestu, pa tudi med anekdotami in citati iz tujih življenj, se pred bralcem krušijo plasti dolge, bogate, zapletene beograjske, srbske, tudi jugoslovanske zgodovine z vzponi in padci od turških in avstro-ogrskih časov prek nemške okupacije, komunizma in njegovih čistk do današnjega kriminala in mučnega občutka propadanja. Žlahtno, duhovito, a tudi grenko branje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
