(O KNJIGI) Renata Salecl: Strast do nevednosti

Nevednost ni le odsotnost ali nasprotje znanja, je tudi zamolčano védenje, namerno neznanje in še marsikaj, v svoji novi knjigi piše filozofinja in sociologinja Renata Salecl. Zavestno ali nezavedno, pasivno ali aktivno neznanje ni nov fenomen niti ni v celoti nekaj negativnega. Kar se je spremenilo in je značilno za našo postindustrijsko in informacijsko dobo, je to, da smo konstantno izpostavljeni veliki poplavi informacij in dezinformacij. In ker je v tem preobilju informiranosti marsikdaj težko ločiti resnico od laži, se čedalje več ljudi zavestno odloča za nevednost.

Renata Salecl se, kot piše v uvodu, ukvarja z dvema tesno povezanima vsebinama, to sta nevédenje (nevednost) in nepriznavanje (prezrtost, ignoranca). Obe stanji duha sta za našo družbo, kulturo in intelektualno življenje zelo pomembni, obe pomenita težavo, toda včasih je oboje uporabno in koristno. V uvodnem poglavju proučuje, kako se je naše dojemanje nevednosti spreminjalo. Drugo poglavje se posveča ignoranci in zanikanju med begunci, ki so med vojno v Bosni in Hercegovini bežali pred nasiljem. Nato se ukvarja z genetiko, razumevanjem genoma in preiskavami za genetske bolezni. V poglavju o zdravju povezuje nevednost z zanikanjem. Peto poglavje raziskuje, kako nevednost deluje na medosebni ravni, zlasti v ljubezni in sovraštvu. V šestem ugotavlja, kako občutek prezrtosti lahko povežemo z neoliberalno ideologijo uspeha in njenim pogosto mačističnim videzom. Sklepno poglavje je namenjeno razmisleku o ideologiji samoizboljšanja.

Avtorica raziskuje, kako se strast do nevednosti odraža na različnih področjih sodobnega življenja, od ljubezni, travm, bolezni, genetike, forenzične znanosti do velikega podatkovja. Kakšne koristi imajo posameznik in družba zaradi ignoriranja znanja? Kako se spreminja odnos neoliberalistične družbe do znanja strokovnjakov in do znanje nasploh? Nevednosti ne demonizira, pač pa podrobno raziskuje posledice njene uporabe ali zlorabe.

“V času razmaha novih sanjarij in pojava lažnih novic ni prav nič presenetljivo, da je ignoranca v vzponu. Vendar je v nekaterih primerih njen učinek lahko celo pozitiven, saj ljudem omogoča, da se odmaknejo od prevladujoče ideologije in se posvetijo novim oblikam razmišljanja. Vendar je enako pomembno prepoznati, kako se mehanizmi moči zanašajo na to, da ljudi ohranjajo v nevednosti glede tega, kako delujejo,” piše.

Knjiga, izjemno aktualna v trenutku, ki ga živimo, ko se dogaja, kot pravi avtorica, “ikeizacija družbe”, kjer vsak postaja mojster za vse in s tem hkrati za nič, je napisana strokovno, a v jeziku, ki gladko teče in vabi k branju širok krog bralcev.