(O KNJIGI) Zdravko Kalan: Zgodba mojega življenja

Še eno dragoceno pričevanje, ki nam omogoča vpogled v dolgo zastrta poglavja naše polpretekle zgodovine, je izšlo nedavno pri tržaški Mladiki v zbirki Zapisi iz zdomstva. Gre za zbirko, ki s spomini Slovencev po svetu povezuje in utrjuje skupni slovenski prostor, zato si zasluži posebno pozornost. V najnovejši knjigi, uredil jo je Ivo Jevnikar, je strnjeno pričevanje Zdravka Kalana, slovenskega javnega delavca, uglednega predvojnega odvetnika, zavednega Slovenca in globoko vernega katoličana, ki med drugo svetovno vojno ni bil na strani Osvobodilne fronte, saj ni odobraval monopolnega položaja komunistov in njihovih nasilnih metod, a se ni pridružil niti protikomunističnim enotam. Je pa ilegalno sodeloval z gibanjem Draže Mihailovića, polkovnika, ki ga je bil spoznal pred vojno v Celju. Pristal je v taborišču Dachau in preživel vse grozote, tudi tifus, za katerim je zbolel. V Slovenijo se ni vrnil, postal je vojni begunec. V Nemčiji in Avstriji je sodeloval z ameriškimi obveščevalci, pa tudi s protirežimskim gibanjem Andreja Glušiča, voditelja Matjaževe vojske. Septembra 1949 je začel na novo na ameriških tleh, najprej v Clevelandu, kjer je delal kot kotlarski pomočnik, potem v New Yorku, kjer se je po končanem magistrskem študiju knjigovodstva zaposlil v javni upravi. Šele marca 1956 se mu je iz Slovenije lahko pridružila žena Marijana s hčerko in sinom.

Sin Tomo Kalan je zdaj za to knjigo prispeval tudi poglavje, s katerim je zapolnil določene vrzeli, saj v očetovih zapisih manjkajo nekatera obdobja, med njimi zadnje, dolgoletno newyorško, v katerem je Zdravko Kalan postal eden od stebrov slovenske skupnosti v ameriškem velemestu. Se je pa avtor, ki je pred drugo svetovno vojno bival in delal v različnih predelih Slovenije, na Gorenjskem, Štajerskem in Dolenjskem, razpisal, jasno, jedrnato, iskreno, o marsičem drugem: o predvojnem delu na slovenskih sodiščih in v odvetništvu, o razmerah in stanju duha v slovenski strankarski politiki, o služenju vojaškega roka v predvojni Bileći, o mobilizaciji in dramatičnih prvih dneh vojne po okupatorjevem napadu, o tedanjem nerešljivem hrvaško-srbskem sporu, razpadanju Kraljevine Jugoslavije in njene vojske, pa seveda o svoji obsodbi in poti v Dachau, o tamkajšnjem trpljenju in povojnem življenju v Nemčiji ter kasneje med Slovenci v Clevelandu. V knjigi najdemo veliko znanih imen iz naše zgodovine, Kalan pa se v svojem pričevanju izkaže kot dostojanstven mož, ki, zvest svojim načelom, prisega na resnico in trezno, kritično, pravično presoja dogajanje ter ljudi okrog sebe. Kot dobrodošla poglobitev je knjigi dodana študija Podvojeni Dachau izpod poznavalskega peresa Alenke Puhar o tem, kaj se je z nekdanjimi taboriščniki po vojni dogajalo doma - vključno s politično montiranimi dachauskimi procesi. Treba je reči, da ni ta pripoved nič manj pretresljiva od Kalanovih spominov.