Pia Nikolič je stripovska recenzentka in pogosta predavateljica o vsebini najodmevnejšega svetovnega risoromana, ki obravnava eno najtemnejših in najgrozovitejših obdobij človeške zgodovine. Sredi januarja je namreč šolski odbor okrožja McMinn (53.794 prebivalcev) v Tennesseeju, ZDA, z enoglasno odločitvijo desetih članov umaknil stripovski roman Maus iz svojega učnega načrta. Odbor je kot razloge navedel uporabljene kletvice (osem kletvic, med njimi "prekleto"), majhno risbo gole ženske, upodobljene kot miš, ter upodobitve različnih vrst nasilja. Odločitev je pritegnila medijsko pozornost in odzive po celem svetu. Začudeni 73-letni avtor Art Spiegelman, prejemnik Pulitzerjeve nagrade (1992) za strip Maus, je odločitev odbora označil za "orwellovsko" in podal svoj komentar: "Najbrž se sprašujejo: Zakaj učitelji ne morejo poučevati lepšega holokavsta?"
Spiegelmanov risoroman temelji na konkretnih dogodkih genocida nad približno šestimi milijoni evropskih Judov. Avtor je razširil meje literarno vizualnih oblik in iznašel nov način predstavljanja holokavsta, ki ga zaradi grozot opisujejo kot nepredstavljivega, in sicer v stripu, ki je nekoč bil obravnavan kot trivialna zabava za otroke in mladostnike. Spiegelmanovo delo striparja in urednika je bilo v stripovski skupnosti že dolgo znano in spoštovano, vendar je bila medijska pozornost po objavi prvega zvezka Mausa leta 1986 nepričakovana. The New York Times ga je v času izida želel pohvaliti, ko je zapisal: "Art Spiegelman ne riše stripov." Po prejetju Pulitzerjeve nagrade in številnih odzivih akademske skupnosti so mu pripisali zasluge za spremembo dojemanja javnosti o stripu kot literarnem žanru in formi. Maus danes velja za izjemno literarno delo o holokavstu, njegove študije pa so pomembno prispevale k študijam holokavsta. Obseg akademskih prispevkov, objavljenih o Mausu, daleč presega obseg vseh drugih stripovskih del, zato ga izobraževalne ustanove po celem svetu uporabljajo kot učno gradivo na različnih področjih.
Ena najbolj prepričljivih upodobitev holokavsta je ravno zato, ker je "neresnična", karikirana oblika stripovske umetnosti skorajda enaka navidezni neresničnosti človeške zgodovine, ki je realno absurdna onstran vsakega razuma. V Mausu sledimo Spiegelmanovemu pretresljivemu odnosu z očetom Vladekom, ki je kot poljski Jud preživel holokavst. Ljudje so prikazani kot živali, Judje kot miši, Nemci kot mačke, Poljaki kot prašiči, Američani kot psi, Britanci kot ribe, Francozi kot žabe in Švedi kot jeleni. Antropomorfni prikaz stereotipov omogoča bralcu, da se z živalskimi liki identificira kot s človeškimi, istočasno preprečuje opazovanje rasnih značilnosti na podlagi obraznih lastnosti, hkrati pa opominja, da je rasistična klasifikacija še vedno močno prisotna. Spiegelman je upal, da bo ljudem vseh etničnih pripadnosti primerno pokazal nesmiselnost delitve ljudi po rasnih ali etničnih kriterijih. Miško kot simbol Juda je izpeljal iz nacistične propagande, ki je Jude sredi tridesetih let 20. stoletja primerjala z "umazano in blatno golaznijo, ki je največji prenašalec bacilov v živalskem kraljestvu", s čimer odpre pripovedno pot v drugem zvezku Mausa.
"Ne zmanjšujemo vrednosti Mausa kot pomembnega in pomenljivega literarnega dela niti ne oporekamo pomembnosti poučevanja naših otrok zgodovinskih in moralnih lekcij ter resničnosti holokavsta. /.../ Preprosto ne verjamemo, da je to delo primerno besedilo za naše učence," je izjava šolskega odbora, slišana po celem svetu, ki je sprožila Streisandov učinek - tisti trenutek, ko poskušamo nekaj zatreti, to promoviramo učinkoviteje kot katerakoli oglasna kampanja.
Množični odzivi, ki jih je sprožila prepoved, so povzročili januarsko povečano povpraševanje po knjigi in izjemen nov val prodaje, ki je Mausa potisnil na vrh Amazonove prodajne zgodovine v kategorijah stripov. Posamezniki in zasebne knjigarne po ZDA ponujajo brezplačne izvode, pedagoški delavci staršem in mladostnikom ponujajo brezplačne lekcije interpretacij Mausa, ob že obstoječih se pojavljajo novi priročniki in smernice za lažji pogovor staršev in učiteljev z otroki o težki temi holokavsta. Ekstremno močan odziv akademskih in izobraževalnih skupnosti, uglednih organizacij, učiteljev, staršev, skrbnikov in javnih osebnosti, ki so obsodile prepoved, skupaj s podporo globalnih medijev, odraža eno osnovnih idej Mausa. Tisto idejo, da kljub vsem nepredstavljivim grozotam, ki jih je človeštvo zmožno izpeljati nad samim seboj, vseeno stremi k entropiji, in kakorkoli romantično se sliši - na tehtnici "dobro" premaga "slabo", seveda ob številnih nepotrebnih žrtvah.
Polemika, ki jo je sprožila prepoved, se zdi simptomatična za današnji čas, ko se nekateri starši in skrbniki otrok počutijo ogroženi in izzvani k odstranitvi učnih vsebin, ki jih smatrajo za žaljive. Zanimivo je, da ogorčeni impulzi ne prihajajo le z desne, konservativne strani političnih in osebnih ideologij. Ljudje, ki problematizirajo zgodovinske in aktualne dogodke, so fenomen, ki je prisoten od nekdaj, vendar se zaradi družbenih omrežij in mnogih odprtih komunikacijskih poti veliko lažje pogovarjajo med seboj. Spomnimo na eno od bizarnosti današnjega časa in absurdnosti primerjav epidemioloških, zdravstvenih ukrepov s holokavstom in žrtvami le-tega.
Art Spiegelman ni nameraval napisati izobraževalnega zgodovinskega priročnika za mlade bralce ali jih česarkoli naučiti. Želel je spoznati zgodbo o svojem izvoru, odkriti zgodovino svojih prednikov, slišati in reinterpretirati zgodbo z besedami svojega očeta, poljskega Juda in preživele žrtve holokavsta. Danes, po pol stoletja, z veliko skromnostjo ceni dolg kulturni rep svojega dela: "Hvaležen sem, da ima knjiga drugo življenje kot antifašistično orodje."
Kaj lahko storimo starši, da se pripravimo na težka otroška vprašanja o resničnih ljudeh, ki sovražijo druge resnične ljudi in so jih pripravljeni množično ubijati? Pomagati jim moramo videti zapletenost človeške narave in da preprostega odgovora - ni. Kot celotna človeška zgodovina je tudi grozljiva tema holokavsta večplastno niansirana, njegovo spoznavanje mladostnikom ponuja priložnosti za razmišljanje o vprašanjih človeštva in o tem, kako se skupnosti odzivajo na krize - vendar ponuja tudi priložnost zornega kota, ki izpostavlja, da imajo posamezniki veliko več moči, kot se zavedajo. Ljudje, ki so si upali rešiti, zaščititi ali skriti Jude. Ljudje, ki so se uprli nacistom. Ljudje, ki so z nekom delili zalogaj kruha, ko niso imeli ničesar. Žrtvovanje, ljubezen in sočutje pri soočanju s kruto človeško naravo vzbuja upanje, da bomo kot ljudje boljše ravnali drug z drugim. Ko se otroci v najbolj dovzetnem obdobju učijo morale in etičnosti na globokih ravneh, jih lahko zelo hitro in preprosto povežejo na vseh bodočih področjih življenja. Če mladim umom, ki imajo prihodnost človeštva v svojih rokah, na ustrezen in razumljiv način ne pokažemo, kaj je bil holokavst, bodo njihovi otroci pomislili, da sploh ni bilo zelo hudo, naslednja generacija bo pomislila, da se pravzaprav sploh ni zgodil, naslednja generacija pa bo holokavst ponovila.
Na slovensko govorečem območju smo ponosni na Maus v prevodu Ota Lutharja pri Založbi ZRC, ki deluje pod okriljem ZRC SAZU. Skočite ponj v knjižnico ali še boljše - kupite svoj izvod in podprite založbo. Zakaj? Odgovor nam ponuja čivk Neila Gaimana: "Obstaja samo ena vrsta ljudi, ki bi glasovali za prepoved Mausa, ne glede na to, kako se danes imenujejo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
