Od kod bleščeča zmaga Sebastiana Kurza

Predčasne avstrijske volitve so se minulo nedeljo iztekle v bleščečo zmago Ljudske stranke (ÖVP) pod vodstvom mladega nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza. Nemški Die Welt je njegovo zmago s 37,5 odstotka glasov, kar je za 6,1 odstotne točke več kot na predčasnih volitvah leta 2017, pospremil z naslovom: Kurz je vse naredil majhne. Kurz seveda v nemščini pomeni kratek, čeprav Sebastian s 186 centimetri nikakor ni med manjšimi.

Največji naskok

Še bolj kot zbrani odstotki ÖVP v oči bode doslej največji naskok pred drugo zasledovalko, socialdemokracijo (SPÖ), ki je po četrtkovih še zmeraj nedokončnih podatkih avstrijskega notranjega ministrstva zbrala komaj 22,2 odstotka glasov. To je za 5,6 odstotne točke manj kot leta 2017. Med zveznimi deželami je SPÖ zmagala le na Dunaju. Vse druge avstrijske dežele pa so obarvane v zmagovito turkizno modro barvo, ki ji jo je namesto tradicionalne črne pred dvema letoma nanovo izbral Sebastian Kurz. Tretji so svobodnjaki (FPÖ) s 16,2 odstotka, pri čemer so z zadnjega izida, to je s 26 odstotkov, zgrmeli za skoraj deset odstotnih točk. Četrti so Zeleni s 13,8 odstotka glasov. Če so prva tri mesta kljub velikim selitvam volivcev ostala v rokah treh glavnih avstrijskih strank, pa se je pomembna "pretumbacija" zgodila prav z Zelenimi. Ti so se v parlament znova uvrstili po bolečem izpadu iz njega pred dvema letoma, ko s 3,8 odstotka glasov niso zmogli preskočiti štiriodstotnega parlamentarnega praga. Tokratno četrto mesto jim tudi daje veliko pomembnejšo vlogo pri možni sestavi nove vlade. V parlament se je z 8,1 odstotka glasov znova, kot peta in zadnja stranka, uvrstil še liberalni Neos.
Kurzevi bodo dobili 71 sedežev v parlamentu, devet več kot prej. SPÖ bo imela le še 40 mandatov, ducat manj kot po volitvah 2017. Še hujši padec velja za svobodnjake. Od 50 mandatov v parlamentu jim jih je po nedelji ostalo samo še 31. Zeleni so z nič prišli na 26 sedežev. Med njihovimi poslankami bo tudi koroška Slovenka Olga Voglauer. Neos dobi 15 sedežev, pet več. Volilna udeležba je bila 75,1-odstotna. Pred dvema letoma je bila z 80 odstotki udeležba še višja. Skupno je bilo letos na volitve povabljenih skoraj 6,4 milijona volilnih upravičencev. Po pošti oziroma predčasno je skupaj z volivci iz tujine tokrat glasovalo rekordnih milijon in 71 tisoč Avstrijcev.

Visok samonadzor

Graškega sociologa dr. Christiana Flecka, daljši pogovor z njim objavljamo posebej, smo vprašali, s čim sta se Sebastian Kurz in ÖVP prikupila avstrijskim volivcem. Fleck meni, da za to gotovo ni bilo odločilnih 17 mesecev Kurzevega kanclerjevanja v vladi, kjer so bili manjši partnerji njegove ÖVP svobodnjaki: "Kurzevega uspeha ne gre pripisati ukrepom njegove vlade, ki je maja letos zavoljo škandala šefa FPÖ Heinz-Christiana Stracheja na Ibizi, ko je lažni nečakinji ruskega oligarha ponujal stomilijonske posle z vlado, če le vanjo pride, razpadala maja letos. Kurzev uspeh gre pripisati njegovi predvolilni kampanji, ki jo je odlikovala kombinacija ekstremno dobre organizacije in dobre ekipe, ki jo je v teh letih Kurz zbral okoli sebe. Sodelavci so mu bili poslušni, v stranki pa mu nihče ni ugovarjal, kar je precej presenetljivo. Vse to je imelo samonanašajoči se okrepitveni učinek. Poleg tega moramo Kurzu, pa naj nam bo všeč ali ne, priznati, da je bil tudi sam zelo dober. Kljub temu da je pri 33 letih še zelo mlad za politika, je v predvolilnih nastopih izkazal visoko samoobvladovanje, čeprav zna uporabiti le omejeno število stavkov. Toda te, ki jih je uporabil, je uporabil perfektno." Ob tem, ugotavlja Fleck, Kurz ni imel nobenega pravega tekmeca: "V predvolilnih nastopih je bila sicer dobra tudi Beate Meinl-Reisinger iz Neosa. A program njene stranke pač ne gane več kot morda osem odstotkov volivcev. Edina resna Kurzeva protikandidatka, socialdemokratka (SPÖ) Pamela Rendi-Wagner, pa je v politiki nova. Sicer se hitro uči, a še ne dovolj. Tudi zato se je Kurz na volitvah tako dobro odrezal."

Presenečeni nad rezultatom

Po izvolitvi smo govorili z Olgo Voglauer, sicer predsednico Zelenih na avstrijskem Koroškem. V dunajski zvezni parlament je bila izvoljena z visokega sedmega mesta na listi Zelenih. Njen uspeh je še toliko večji, ker je bila na Dunaj izvoljena iz dežele, kjer Zeleni ne sodelujejo v regionalni vladi. Koroška Slovenka gre po stopinjah Karla Smolleja in Ane Blatnik, ki sta bila pred njo iz manjšinskih vrst prav tako izvoljena na Dunaj. Smolle prvič pod okriljem Zelenih, drugič pa Liberalnega foruma, Blatnikova, sedaj članica zveznega sveta, pa na listi SPÖ. Tudi Voglauerjeva, ki želi biti na Dunaju močan glas manjšine, pove, da je rekordni volilni izid Zelene prijetno presenetil: "Skoraj 14 odstotkov je več, kot so nam pripisovale predvolilne prognoze, ki so se gibale med 10 in 11 odstotki. Ta teden smo na Dunaju analizirali izide in se v gremijih pogovarjali, kakšen odgovor naj damo bodočemu kanclerju Sebastianu Kurzu, ko nas bo povabil na pogajanja za vlado." Voglauerjeva pravi, da se teh pogajanj, kot je tudi dejal njihov glavni kandidat na teh volitvah Werner Kogler, Zeleni "ne bojimo". "Precej vsebinskih vprašanj bo zelo zahtevnih, saj imamo z ÖVP malo stičnih točk. Preglavice bo Kurzu gotovo delala, recimo, naša zahteva za uvedbo pristojbin na izpuste CO2. Sploh bomo zahtevali, da nova vlada ves davčni sistem usmeri v ekološko in bolj socialno smer."

Kot feniks iz pepela

Olga Voglauer se spominja težkih časov za Zelene in težkega poraza pred dvema letoma, ko so Zeleni prvič od ustanovitve leta 1986 izpadli iz parlamenta. "Zmanjkalo nam je predvsem enotnosti. Zapustila nas je Ewa Glawischnig, Peter Pilz je ustanovil svojo listo. Edini od starejše generacije, Werner Kogler, je vzkliknil, da Zeleni v Avstriji ne smejo propasti." Kogler je stranko v enem letu postavil na noge, kot bi feniks vstal iz pepela. Že na letošnjih majskih volitvah za Evropski parlament so Zeleni v Avstriji osvojili 12,9 odstotka glasov. To jim je dalo dodatnih moči in optimizma za septembrske nacionalne volitve. "Dobro je bilo, da smo pritegnili pomoč iz drugih, se pravi civilnodružbenih organizacij in smo z njimi definirali najpomembnejše teme." Voglauerjeva meni, da so bili v predvolilni kampanji tudi zavoljo tega Zeleni med bolj prepričljivimi. Prizna pa: "Pomagalo je tudi veliko poročanja o najstniški okoljski aktivistki Greti Thunberg in o rešitvah za naš planet. Predvsem mladi Avstrijci so zelo dovzetni za te probleme in so nas zategadelj tudi volili." Pomagalo je še, da v predvolilnih soočenjih migrantska problematika nekako po dveh letih neprestanega opozarjanja na te težave, resničnega ali napihnjenega, ni doživela odmeva, čeprav so jo na predvolilnih plakatih svobodnjaki zelo izpostavljali.
Glavni pretres avstrijskega političnega prostora pa utegne biti Kurzeva vlada z Zelenimi. S tem bi se uresničila najhujša nočna mora svobodnjakov, ki se bojijo, da bi njihov nekdanji partner Kurz omahnil na levo.