Otroška psihiatrija: Deset postelj za najranljivejše smo čakali več desetletij

Le nekaj metrov je dolg bel, a vseeno topel hodnik intenzivne enote za otroško in adolescentno psihiatrijo Psihiatrične klinike v Ljubljani. Na varovanem oddelku, ki je začel delovati 4. marca letos, je na voljo osem postelj za najranljivejše, najmlajše osebe z duševnimi motnjami, in še dve postelji za intenzivno varovanje. Deset postelj, na katere smo čakali več desetletij.

Trikrat več pacientov, kot so pričakovali

"Vsaj trikrat več pacientov imamo hospitaliziranih, kot so pričakovali," pravi specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, vodja enote doc. dr. Maja Drobnič Radobuljac. Približno 30 otrok in mladostnikov sprejmejo mesečno, najmlajši do sedaj je bil star osem let, najstarejši osemnajst, kolikor znaša tudi zgornja meja za sprejem. "Pridejo v različnih situacijah, tako v psihiatričnih nujnih stanjih, ko gre za resne, hude duševne motnje, kot so akutna psihoza, bipolarna motnja, manična stanja, huda depresivna stanja, kot otroci in mladostniki v kriznih stanjih ob prisotnosti hude suicidalnosti. Pomemben del obravnave je tudi socialna obravnava. V tem času smo imeli 23 socialnih obravnav za hospitalizirane in štiri za ambulantno pregledane otroke oziroma mladostnike, večinoma pri tem o različnih vidikih zanemarjanja ali zlorabe obveščamo CSD-je," našteje sogovornica, s kakšnimi težavami najmlajših se srečujejo.
Kakšen je obseg njihovega dela, zgovorno priča podatek, da imajo med predvidenimi letnimi storitvami - za zdaj imajo na voljo torej le toliko denarja - 120 hospitalizacij, kar bodo izpolnili v štirih mesecih.
Nekdaj so bili otroci, ki jim je danes namenjen novi oddelek, sprejeti na odrasle oddelke, kar je bilo seveda neustrezno, in po zadnjih podatkih iz leta 2012 so iz vseh slovenskih psihiatričnih bolnišnic sporočili, da so v enem letu hospitalizirali 120 oseb, mlajših od 18 let. "Otroški psihiatri so se morali odločati, ali bodo otroka proti njegovi volji hospitalizirali, edina možnost za hospitalizacijo pa je bila v varovan oddelek za odrasle, in jasno, niso hospitalizirali vseh, ki bi takšno hospitalizacijo potrebovali. Ostali oddelki - mariborski, ljubljanski, na pediatrični kliniki - so imeli v določenih obdobjih vedno čakalne vrste. Marsikdo, ki je nujno potreboval pomoč, je v resnici ni dobil ali pa so ambulantni pedopsihiatri, ki jih je tudi premalo, veliko več tvegali in na lastno odgovornost otroka raje večkrat pogledali v ambulanti, kot pa ga hospitalizirali na oddelku za odrasle," se sogovornica ozre nazaj in pojasni razloge za neskladja med pričakovanimi in dejanskimi številkami.

Prvič 24-urna pomoč pedopsihiatra

Za zdaj je že jasno, da predvideni obseg denarja za enoto ne bo zadostoval potrebam, zato se bodo morali najbrž še pogajati z zavarovalnico. "Glede na potrebe otrok delali vsekakor bomo, vrat ne bomo zaprli," je realistična vodja enote.
Še več kot dvakrat toliko, kot otrok in mladostnikov hospitalizirajo, namreč opravijo urgentnih pregledov. "Nikjer v Sloveniji do zdaj pedopsihiater ni bil dostopen 24 ur na dan. Kljub temu da tudi mi uradno nimamo organizirane in financirane urgentne ambulante, je tu zdravnik prisoten. Prej se do njega ni dalo priti, zdaj prihajajo otroci in mladostniki na preglede iz cele Slovenije tudi 24 ur na dan. V dveh mesecih in pol smo imeli že nekaj več kot sto pregledov otrok, ki niso bili hospitalizirani, skupaj s hospitaliziranimi jih je bilo pregledanih več kot dvesto," je ilustrativna sogovornica. Na preglede prihajajo ponoči, tudi med vikendi, a tega država ni predvidela: "Zelo težko je nekomu reči, da lahko pride v nujno ambulanto od ponedeljka do petka od osmih do štirih. Pridejo takrat, ko je kriza."
Čakalnih vrst še ni, se je pa že zgodilo, da je bil oddelek preveč poln, da bi lahko pacienta sprejeli. V tem primeru so prosili kolege na sprejemnem oddelku v Polju, da so pacienta, ki je bil star ravno 18 let, hospitalizirali tam, kasneje, ko se je sprostil prostor, pa je prišel k njim.
Nova enota ima osem aktivnih postelj, dve pa sta v sobi za varovanje, ki jo uporabijo, kadar je treba pacienta varovati, bolj nadzorovati ali celo ovirati. Gre za dve postelji s pasovi. "V tem času sta obravnavo z oviranjem potrebovala samo dva pacienta, in še to relativno kratek čas. Sicer pa so stopnje varovanja različne – od diskretnega nadzora, pri katerem pacient niti ne ve, da ga opazujejo, do stalnega nadzora, ko ve, da je eden od osebja ves čas z njim."
Na hospitalizacijo na varovan oddelek mora pacienta napotiti otroški psihiater, zdaj, ko je teh premalo, lahko tudi psihiater, po kriterijih zakona o duševnem zdravju. Hospitalizirajo lahko otroke in mladostnike, ki zaradi duševne motnje ogrožajo sebe ali druge in tega ni mogoče zdraviti drugače kot na takem oddelku. Maja Drobnič Radobuljac poudari, da velikokrat pridejo do njih otroci, ki jih ni pregledal tudi pediater, včasih niti psihiater, potem ta pregled opravijo v sprejemni ambulanti varovanega oddelka. A si želijo, da bi vse otroke in mladostnike, ki jih pošljejo k njim na pregled, pred tem pogledal tudi pediater, saj na oddelku nimajo laboratorija in drugih možnosti 24-urnega urgentnega ugotavljanja telesnega zdravstvenega stanja otrok in mladostnikov, ti pa morajo biti za hospitalizacijo na psihiatričnem oddelku vitalno stabilni, da niso ogroženi zaradi morebitnih drugih, telesnih bolezni.

Še vedno premalo otroških psihiatrov

Trudijo se, da bi bilo na oddelku dovolj kadra, pravi vodja enote. "Trenutno imamo težavo, da nimamo kliničnega psihologa in da je osebje v zdravstveni negi bolj obremenjeno in mora biti v službi pogosteje kot sicer. Včasih se zatakne tudi pri zdravniških dežurstvih, a zaenkrat gre. Kot že rečeno, kadrovsko ni pokrita naša triažna ambulanta, ki ni financirana. Četudi bi se slednje spremenilo, me skrbi, saj bodo urgentne ambulante menda financirane samo v dopoldanskem času in ob delovnikih. Ob vikendih in po četrti uri to delo še vedno ne bo plačano, čeprav je tovrstna urgenca 24 ur na dan potrebna vsaj na enem mestu v Sloveniji."
Čeprav je specializantov otroške psihiatrije veliko več kot nekdaj - še enkrat toliko kot specialistov -, jih je glede na potrebe po vsej državi še vedno premalo. Tudi interesa za to specializacijo ni veliko. "V zadnjem razpisu sta se javila samo dva, razpisanih je bilo deset mest. Še večji problem vidim v tem, da kolegi odhajajo v tujino. Ne vem, kaj bo država naredila v tem primeru. Tudi prav veliko interesa, da bi k nam prišli specialisti iz drugih držav, ni. Kolege sem prosila, da napišemo nekaj predlogov, na kakšen način bi lahko vsaj zdravnikom iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki poznajo našo kulturo in se lahko hitro naučijo jezika, pa tudi njihova medicinska izobrazba je relativno primerljiva, olajšali prihod. A se zatika. Kdo bo hotel priti k nam? Ob tem pa naši zlahka gredo kamorkoli," razmišlja sogovornica.

Prej zbolijo, več so sami in izpostavljeni drugačnemu nasilju

In kaj strokovnjaki opažajo med otroki in mladostniki? "Nekatere težave, patologija, ki je bila prej rezervirana za mladostniško ali odraslo obdobje, se pojavljajo bistveno prej, še preden so otroci toliko stabilni ali kognitivno zreli, da bi z njimi lahko delali po principih dela z mladostniki in odraslimi. Če se določena patologija, osebnostna motnja, pojavi prej, so naši programi v resnici slabo pripravljeni nanje. Ne le v zdravstvu, ta nepripravljenost se kaže na vseh nivojih, tudi v šolstvu in sociali. Otrok in družina pa sta v centru delovanja vseh teh sistemov," opozarja psihiatrinja.
Opazi se tudi to, da so družine v današnjem času bistveno bolj obremenjene kot včasih, izpostavi. "Če je včasih lahko družina skrbela za vzgojo otrok, dajala otrokom alternative, skrbela za dnevno aktivnost, je to danes bistveno težje. Redko si lahko kateri od staršev privošči biti doma z otroki. Običajno oba delata zelo dolgo, otroci se pa v tem času zamotijo sami. Ali so vključeni v kup aktivnosti, ki jih obremenjujejo poleg šole, in je potem več anksioznih motenj ali pa se z njimi nihče ne ukvarja in so lahko po cele dneve ob telefonu in računalniku in je veliko več odvisnosti od teh medijev."
Otroški psihiatri opažajo, da je vrstniško nasilje fenomen, ki se je dogajal vedno, v zadnjih letih pa so se z internetom začele pojavljati oblike nasilja, ki očem odraslih niso tako vidne. "Zelo dobri so programi, ki jih pripravlja policija. V šolah otroke ozaveščajo o tem in otroci vedno več vedo. A ti preventivni programi zaostajajo. Ena populacija otrok bo šla skozi življenje travmatizirana s to vrsto vrstniškega nasilja. Tega vidimo veliko. Bullying, nasilje po internetu je veliko bolj prikrito, subtilno in lahko ima veliko hujše posledice, kot če nekdo nekoga udari."
V novi intenzivni enoti so fantje večinoma hospitalizirani zaradi psihotičnih motenj, predvsem mladostniki, saj gre za obdobje, v katerem se začne pojavljati shizofrenija, dekleta pa zaradi depresije in samomorilnosti. Hospitalizirali so več kot dvakrat več deklet kot fantov, predvsem pri mladostnicah se začne psihopatologija pojavljati pogosteje kot pri fantih.