Pohota in blagoslov v Evropskem parlamentu

Prenos premierjevega nastopa v Evropskem parlamentu je bilo treba na vsak način videti, tako kot spremljevalne nastope, predvsem močno žensko fronto, ki se mu je zoperstavljala, vse do poslanke Rominje - njen nastop je bil zame najbolj vznemirljiv: bilo je dovolj, da blago nakaže, da je Rominja, in že smo se spomnili Ambrusa in Janševega takratnega obnašanja. No, za vrhunec je poskrbel ominozni poslanec Zver s sliko seksualnega življenja v Sloveniji, ki se prebudi vsakič, ko je Janša na oblasti, in poskrbi za porast natalitete. Zakaj zadevnega videa ne pokažejo sumljivcem in kritikom, posebno pa novinarjem? Ko gre za blagoslov, ga je parlamentu podelil sam Janša, ki je poslušal Pahorja in izjavil, da so vse kritike legitimne, in ni odgovoril niti na eno. No, zdaj vemo: legitimno je imeti drugačno mnenje, legitimno je biti član leve stranke, niti nositi rdečo majico ni nelegitimno - ena od poslank jo je nosila! Njena fotografija se sicer še vedno lahko pojavi v slovenskem parlamentu kot dokaz, da udbosorosmurgle mafija deluje povsod ... Toda zdaj je vse oproščeno, blagoslov je bil podeljen, evroparlament sme delati naprej, Janša mu je dopustil. Ko bi to le ponovil tudi v svojem parlamentu ... Kaj bi se tam zgodilo Sophie in 't Veld, če bi enako predrzno porinila vprašanja Janši, ne smemo niti pomisliti - Evropski parlament nima Tanka, ki deli opomine in po takšnih bogokletnih gestah meče iz dvorane. Naivneži, ki so verjeli, da se v Evropskem parlamentu le ne sme lagati, so dobili lekcijo. Ob vsem tem je Janša Evropski parlament še poučil, da poslansko opredeljevanje do ključnih tem tako ali tako nima nobenega smisla, saj se odločitve o spornih vprašanjih sprejemajo na sodišču. Od svojih izkušenj s sodišči je omenil samo krajše zaporniško bivanje iz leta 1988 in zamolčal, da je tudi pozneje bil v zaporu.

Količina nekoherentnosti, nelogičnosti, zavajanja in cenenih trikov se je prilegala njegovi slepi samozaverovanosti: premier je sam sebi javno nastavil toliko pasti, da je nemogoče, da v kratkih šestih mesecih v kakšno ne bi padel. Maršal Twito, kakor ga je za to priložnost predstavila Wikipedia, se tudi ne bo mogel izogniti še večjemu posmehu, ponižanjem in zavračanjem. Sam je tako želel. Dober učinek tega je, da ga nihče več ne povezuje z državljani države, ki jo predstavlja, temveč ga enačijo samo z njegovo skupino uzurpatorjev.

Medtem je doma spremljanje dogajanja v Evropskem parlamentu osvobodilo še zadnje, ki so se sposobni sramovati. Zdaj resnično vse delimo s svojimi evropskimi sodržavljani in to je tisto, kar je premierju najmanj všeč. Ne gre drugače, znano bo tudi, kako tesno je njegova vlada povezana z neonacisti. Vse dvome o tem je odpihnil minister za kulturo. Spomnimo na niz dogodkov: Aleš Ernecl je novoustanovljeno nacionalno tiskovno agencijo NTA javno razglasil za nov fašistični medij. Po pričakovanih reakcijah se je nekaj pritoževal, a ostal je njen sodelavec, morda urednik. Nato se je z majico s podobo Rupnika fotografiral v parlamentu. Nedavno se je pojavil lastnik NTA Urban Purgar (direktor, predsednik društva, pod katerega sodi NTA), ki je tam tudi novinar, izpostavljeni rumeni jopič (ali njihov vodja) in tisti, čigar društvu je ministrstvo za kulturo podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu. Minister za kulturo torej priznava, nagrajuje in podpira neonaciste. Za to bi moral biti formalno obtožen, ponovno interpeliran v državnem zboru, javno kritiziran. Najbolj preprosto bi bilo, da ga vlada na čelu s premierjem odpusti, če že ne želi oditi sam. To je zadnje, kar lahko na domačih tleh pričakujemo, in prva zadeva, na katero bi se evropske instance morale odzvati.

Minister za notranje zadeve pa se je še naprej zapletal v svoje nezmotljivo prostaštvo - opravičil se je evropskim predstavnikom, Timmermansu se ni opravičil, - no, morda se ni, morda pa se celo je, domači javnosti se vsekakor ni. Njegov zvesti tolmač Kopše, kolumnist Nova24TV, je medtem kar vse razglasil za svinje, Kučana za vsak primer, ker je nosil kolesarski znak, pa Timmermansa, Jenulla in vse, ki so protestirali, za bisere pa seveda Janšo in rumene jopiče. Ker vse so to metafore. Ne, pač niso, žal mi je. Gre za alegorijo, v kateri se, kakor lepo pove grška besedna zveza ("drugače rečeno"), dobro ve, kdo je označen s simbolom: samo tako, na podlagi predhodnega poznavanja simbola, je alegorijo edino mogoče brati. Alegorija je ključna figura Nove zaveze. Z drugimi besedami, natanko se ve, kdo so "svinje", Kopše pa je samo ponovil in konkretiziral Hojsove žalitve. Obtožnica proti obema je zgolj vprašanje časa, najbolje, da ju obtoži vseh deset tisoč.

Na žalost evropski opazovalci ne bodo izvajali nadzora nad načrtno zmedo in izključevanjem celih družbenih skupin iz predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o vodi. No, tudi to je zgolj vprašanje časa. Ker, končno, vse v evropski parlamentarni in institucionalni praksi je vprašanje časa in nič se tam ne bo zgodilo pravočasno za državljane Slovenije. Velik dosežek je že, da ne obstaja več nikakršna informacijska bariera in da tisti evropski državljani, ki spremljajo, kaj se dogaja, ne morejo imeti več nobenega dvoma o sedanjem predsedujočem Svetu EU. Uteha in stimulacija nista majhni nagradi za lokalno prebivalstvo.

Manj pomembni, toda slikoviti detajli v javnosti običajno odmevajo bolj od pomembnih.

Podobno usodo kot svinjska alegorija ima v javnosti prepričevanje poslanca Zvera, da se v Sloveniji, ko je na oblasti Janša, preverjeno dogajajo spremembe v obnašanju ljudi. In ne samo to, prebivalstvo večinsko doživlja resne hormonske turbulence. To bi v resnici pomenilo, da so prebivalci z vladarjem organsko povezani in da niti politika niti družbene okoliščine za vedenje ljudi niso ključne. Janša je torej organski vodja in pravzaprav ni nobene realne potrebe za prirejanje nepotrebnih ritualov, kot so volitve, ki vnašajo le zmedo in veliko stanejo. Če želimo, da država demografsko napreduje, mora biti Janša ves čas na oblasti, saj to zahtevajo telesa državljanov, njihovi najgloblji nagoni, njihova nezavedna želja, da pomagajo oblasti in proizvedejo, kolikor je mogoče veliko takšnih podložnih prebivalcev. Zakaj glasovati, ko pa nas srce vodi na pravo pot. Kaj ni to edina prava opredelitev? Ali si nismo zaslužili osvoboditve od vseh teh skrbi, dvomov, napak? Morda izjave poslanca Zvera ne temeljijo na verodostojnih podatkih, sploh pa ne na realnem stanju, toda njegova vizija resnično prihaja iz srca: nikakor ne more izvirati iz možganov. Prisotni evropski poslanci so se v glavnem hihitali, a kmalu bodo tudi oni razumeli daljnosežnost Zverove vizije in vse prednosti, ki jih ta prinaša stari in utrujeni parlamentarni demokraciji.

Poglejmo to z druge strani, ne s strani elite, ki bo morala spremeniti svoj status in poiskati nove načine vplivanja na državljane. Naši evropski sodržavljani bodo nedvomno občutili resno dozo zavisti do državljanov Slovenije, ki jim je obljubljena permanentna seksualna revolucija. Obenem pa se bodo, tako kot mi, zamislili ob dejstvu, da je za to treba zdržati še najmanj leto dni divjega seksa brez kontracepcije. S takšno nalogo se parlamentarna demokracija še ni soočila in vprašanje je, kako bomo naše navade – delo in druge obveznosti – usklajevali s temi novimi, težkimi zadolžitvami. Izčrpanost bo brez dvoma pomagala h končnemu cilju - vzpostavitvi organske/hormonske oblasti namesto parlamentarne. Naprej v nove zmage!