(POPULARNO) Cynthia Erivo: Krhko-močna zvezdnica jeklene karizme

Veličasten začetek, ki mu dogajanje v naslednjih urah niti ni prav dobro pariralo. Za magičen uvod v letošnjo podelitev oskarjev sta v vsem svojem sijaju poskrbeli glavni zvezdi filma Žlehtnoba. Cynthia Erivo in Ariana Grande sta na odru pričarali epsko glasbeno pravljico, ob kateri se je mnogim naježila koža. Ariana je stopila pod žaromete v bleščeče rdeči obleki, ki so jo oblikovalci dopolnili z domiselnim detajlom Dorotejinih pravljičnih rdečih čeveljcev iz legendarnega filma Čarovnik iz Oza. "Nikjer ni kot doma," je slavni filmski citat, ki je bil tokrat posvečen popožarno utrujenemu Los Angelesu.

Medtem ko si je utrla pot skozi oblak dima, se je za njo razprostrla kulisa nočnega neba. Ob prepevanju pesmi Somewhere Over the Rainbow je bil prizor preprosto čaroben, gledalci pa so to pospremili z velikim navdušenjem. Ko je mlada pevka in igralka zapustila oder, je prizorišče zavzela karizmatična Cynthia v večslojni beli obleki z vijoličnimi cvetličnimi dodatki ter izvedla priredbo Diane Ross "The Wiz" iz istoimenskega filma iz leta 1978.

Zvezdnici sta oživili Glindo in Elphabo ter s čustvenim duetom v oči gledalcev zvabili solze. Zapeli sta priljubljeno skladbo Defying Gravity iz filma Žlehtnoba. Glede na to, da se je vsestransko oblegana Ariana med nastopom postavila nekoliko v ozadje, je bilo jasno, da je bil njun nastop hkrati tudi poklon izjemnemu talentu in karizmi Cynthie Erivo, katere glasovne sposobnosti nekateri primerjajo z Whitney Houston v najboljših letih.

Oče jo je zapustil že v najstniških letih

Cynthia in Ariana sicer res upodabljata izmišljeni prijateljici v Žlehtnobi, vendar je vez med njima močna tudi v resničnem življenju. "Delo z njo je bilo sanjsko, samo zato, ker sva res razumeli, kaj obe potrebujeva, da bi odigrali ta lika, posneli ta film, in srečna sem, ker čutim, da sem odšla z osebo, ki jo bom imela rada vse življenje," je dejala Erivo med epizodo oddaje The Late Show.

Britanska igralka Cynthia Erivo je prejela tonyja, grammyja in emmyja za glavno vlogo v oživitvi broadwayske predstave Barva škrlata leta 2015. Pred kratkim se je preusmerila v filme in televizijo. Njene pomembne vloge na velikem platnu vključujejo vlogo abolicionistke Harriet Tubman v biografskem filmu Harriet iz leta 2019, za katero si je prislužila dve nominaciji za oskarja, in pevke Arethe Franklin v televizijski antologijski seriji. 

Cynthia Onyedinamanasu Chinasaokwu Erivo se je rodila 8. januarja 1987 in odraščala v okrožju Stockwell v južnem Londonu v Angliji. Njena mati Edith in njen oče, čigar ime ni bilo nikoli javno razkrito, sta emigrirala iz Nigerije in se ločila, ko je bila Cynthia majhna. Oče, ki je bil v njenem otroštvu večinoma odsoten, je kasneje popolnoma prekinil stike. Odrekel se je takrat 16-letni Cynthii in njeni mlajši sestri Stephanie. "Takrat me je kar stisnilo pri srcu, saj je bilo tudi v javnosti, ko se je to zgodilo. Tako da preprosto ni bilo zabavno. Bilo je globoko razočaranje, globoko srce parajoče," je dejala v intervjuju. Z očetom še vedno ne komunicira. 

Kljub temu je imela Erivo ljubeče domače okolje. Po poročanju revije The Glossary je živela v Londonu z mamo, ki je delala kot medicinska sestra, in sestro. Edith se je očitno zavedala zvezdniškega potenciala svoje starejše hčerke - pri komaj 18 mesecih je v Cynthijino knjižico za dojenčke zapisala, da bo zrasla v igralko in pevko, ker je mrmrala med jedjo. Ko je bila Cynthia malo starejša, pri petih letih, je oddelala svoj prvi javni nastop, na šolskem tekmovanju je zapela božično pesem Silent night. Erivo je razširila svoje veščine z učenjem igranja klarineta in igranjem v odrski produkciji Kavkaški krog s kredo pri enajstih letih.

Nastopila je tudi v britanski resničnostni oddaji "Trust Me, I’m a Teenager", v kateri mentorji mladostnikov svetujejo družinam o medsebojnih odnosih. Medtem je Erivo obiskovala srednjo šolo v rimskokatoliški dekliški šoli La Retraite v bližnjem Clapham Parku. Kljub maminemu spodbujanju ni verjela, da je igralska ali pevska kariera izvedljiva, in se je odločila za študij glasbene psihologije na univerzi East London.

Pred poletom, ki ji je spremenil življenje, je oklevala

Med študijem na univerzi je nastopala v bližnjih barih in klubih ter se vpisala v program za mlade igralce. Vendar se je študija naveličala in ga po dveh letih opustila. Na učiteljevo spodbudo se je prijavila na Kraljevo akademijo dramskih umetnosti in bila sprejeta.

Po besedah ​​enega od njenih mentorjev se je sprva težko vklopila zaradi svoje neomajne samozavesti. Vendar pa je sošolce osvojila z nastopom v predstavi "Look Homeward, Angel", ki je pokazala njeno ranljivost. Diplomirala je leta 2010, danes je podpredsednica gledališke šole.

Po šolanju je začela nastopati v gledališču Theatre Royal Stratford East v Londonu. Igrala je tudi Deloris Van Cartier, vlogo, ki jo je na platnu proslavila Whoopi Goldberg leta 1992, na turneji Nune pojejo po Združenem kraljestvu. Njene druge odrske vloge vključujejo izključno žensko produkcijo Henrika IV. (2014) in Sen kresne noči (2015).

Največ priznanj je prejela za svojo upodobitev Celie v Barvi škrlata, najprej v londonski Menier Chocolate Factory leta 2013 in nato v broadwayski oživitvi muzikala, ki temelji na romanu Alice Walker. V pogovoru z igralcem Kevinom Hartom v oddaji Hart to Heart je dejala, da je najprej verjela, da gre za šalo, ko ji je producent povedal, da namerava muzikal pripeljati v ZDA. Ko se je bližal njen odhod, je začela premišljevati. "Ne šalim se, verjetnost je bila pol-pol, ali bom ostala na tistem letališču in se vrnila domov ali bom šla na tisto letalo proti New Yorku. Ker če grem v New York, nekaj pustim za sabo," je pojasnila.

Zbrala je pogum in decembra 2015 debitirala na Broadwayu. Po navedbah Playbilla je predstava imela 33 predogledov in 450 repriz, preden so jo v začetku januarja 2017 zaključili. Barva škrlata je bila leta 2016 nominirana za štiri nagrade tony. Prejela je nagrado za najboljšo igralko v muzikalu, predstava pa je prejela nagrado za najboljšo oživitev muzikala. Zvezdnica je nato svoji zbirki dodala še dve trofeji: grammyja za najboljši glasbeni gledališki album leta 2017 in za zvočni posnetek oddaje ter nagrado daytime emmy, ki si jo deli z igralci za izjemno glasbeno izvedbo pred kamerami v dnevnem programu. Po uspehu produkcije je Erivo svojo kariero z odra popeljala na filmsko platno z vrsto zelo opaznih vlog. Med drugim je glas posodila animirani seriji Vojna zvezd.

Biseksualka, ki zasebnost skrbno varuje

Prodorna vloga abolicionistke Harriet Tubman v biografskem filmu Harriet iz leta 2019 jo je izstrelila med zvezde. Spoznala je njeno osebno življenje in dosežke ter razvila nizek glas, da bi pred kamero izrazila moč. Ob izidu filma je požela veliko pohval za svojo interpretacijo. Prejela je dve nominaciji za oskarja: eno za najboljšo igralko in drugo za najboljšo izvirno pesem, kot soavtorica in izvajalka glavne skladbe filma "Stand Up". Dve leti po Harriet je Erivo upodobila še Aretho Franklin. Prislužila si je nominaciji za zlati globus in primetime emmy za najboljšo igralko v antološki seriji.

Erivo se identificira kot kvir in biseksualna oseba ter je odkrita zagovornica pravic LGBTQ-skupnosti. "Nikoli se mi ni zdelo, da bi se nujno morala oglasiti, samo zato, ker me nihče ni nikoli zares vprašal," je povedala za The Standard leta 2021. "Ljudje ustvarjajo domneve. Nihče ni nikoli zares domneval, da sem hetero," je dejala. Naslednje leto je za britanski Vogue povedala, da je biseksualka. Pred časom je za Vanity Fair dejala, da je raje "zelo zadržana" glede svojega osebnega življenja.

V intervjuju leta 2019 je razkrila, da je dve leti hodila z igralcem Mariem Martinezom in da je imela prej razmerje z britanskim igralcem Deanom John-Wilsonom. Po podatkih Celebrity Net Worth iz septembra 2024 njeno osebno premoženje ocenjujejo na okoli tri milijone dolarjev, kar za hollywoodske standarde pravzaprav ni veliko.