18. april 1970
Za zdaj kaže dobro
Ledvica, ki so jo v četrtek presadili Josipu Podvorcu, še zmeraj deluje. 26-letni mizar iz vasice v hrvaškem Zagorju in njegova mati Katica, ki je bila darovalka, se dobro počutita in sta že govorila.
To je razveseljiva novica iz ljubljanske kirurške klinike, kjer so opravili prvo transplantacijo človeškega organa v Jugoslaviji.
Josip Podgorec je še vedno vezan na umetno hranjenje, pač pa včeraj ni bilo treba uporabiti umetnih ledvic, kar so v zadnjih 14 mesecih morali storiti več kot 60-krat. Josip se je že več kot leto dni zdravil; ko pa sta mu odpovedali obe ledvici, je kazalo že na najhujše.
Lani novembra so se odločili za presaditev in potem so potekale temeljite priprave na to zahtevno operacijo. Dr. Miro Košak, ki jo je izvedel skupno z dr. Rakovcem in skupino delavcev, je bil že večkrat v ZDA in je sodeloval s slovitim kirurgom dr. Backeyem; v Ljubljani je tudi prvi zamenjal srčne zaklopke.
Kako dolgo bo trajalo kritično stanje, seveda ni mogoče povedati. Znano je, da je pri presaditvi organov največji problem v zavrnitveni reakciji. Telo se bo torej upiralo presajeni ledvici; da bi pa zavračanje omilili, dajejo bolniku že četrti dan posebna imunosuspresivna sredstva.
Maksimovič Branko
20. april 1970
Tito piše o Leninu
Predsednik SFRJ in predsednik ZKJ Josip Broz Tito je na prošnjo uredništva moskovske Pravde napisal ob 100-letnici rojstva Vladimirja Iliča Lenina članek z naslovom Lenin - mislec in strateg socialistične revolucije.
Italijanski časniki so včeraj posvetili veliko pozornosti temu članku in objavili nekatere odlomke. Posebej poudarjajo Titovo misel, da marksizem-leninizem ne trpi dogmatizma.
Tito je v svojem članku zapisal: "Marksizem in leninizem kot ustvarjalna nauka ne priznavata dokončnih receptov in formul; ne trpita dogmatizma. Revolucionarna teorija se stalno razvija, dopolnjuje pa tudi popravlja po novih znanstvenih in teoretičnih spoznanjih, dogajanjih in izkušnjah, ki se pridobijo z revolucionarno prakso." /.../
20. april 1970
Jejmo jabolka!
Obilna in zdrava letina ni zmeraj dobrodošla, lahko nam celo povzroča preglavice. Tako nam grozi katastrofa zaradi preobilja jabolk. Skladišča so polna, povpraševanja pa ni. Podatki celo kažejo, da smo lani pojedli 15.000 ton agrumov in samo 7.000 ton jabolk. Naša potrošnja se torej spreminja; kdo bi jedel jabolka, ko pa so pomaranče tako poceni.
Da gre za pereče vprašanje, je videti tudi iz tega, da je na nedavnem sestanku predsednikov slovenskih občin član republiškega izvršnega sveta Milovan Zidar, dipl. inž. pozival k večji porabi. Tako je predlagal, da bi uvedli mesec sadja; vsak učenec naj bi pojedel vsaj eno jabolko, na pomoč naj bi priskočila celo vojska in tisk in RTV bi objavljala recepte za jabolčne jedi. V razpravi se je oglasil tudi direktor republiškega zavoda za cene in se pohvalil: "Sam sem iztisnil kar 140 litrov jabolčnega soka." Toda županom, ki so se na sestanku ubadali z govedino, očitno ni do jabolk. Eden izmed njih se je oglasil: "Ali naj se mi predsedniki ukvarjamo z jabolčno čežano in štrudlom in tako rešujemo špekulantske trgovce?!"
M.B.
21. april 1970
Dvoboj Baboškova - Vivod
V Novi Gorici je bilo včeraj že po tradiciji spomladansko otvoritveno republiško atletsko tekmovanje, ki je uspelo predvsem v množičnem pogledu, saj je na njem tekmovalo okoli 300 atletov in atletinj iz vse Slovenije. Navzlic zgodnji sezoni so bili doseženi nekateri dobri rezultati. To velja zlasti za skok v višino v moški in ženski konkurenci ter hojo na 5 km za mladince, v kateri je bil dosežen nov državni rekord. V boj za pokal prireditelja, ki ga osvoji atlet ali atletinja z najboljšim rezultatom, sta posegla mariborska skakalka Baboškova in celjski skakalec Vivod. Končno je bil uspešnejši Vivod, ki je z zelo dobrim rezultatom 204 cm osvojil pokal. Po daljšem času je nastopila tudi Pajtlerjeva (Mrb), ki pa je namesto kopja metala kroglo. Nasploh so rezultati pokazali, da so slovenski atleti in atletinje čez zimo marljivo trenirali.
23. april 1970
Naše gobe
/.../ Droga iz Portoroža odkupi letno 150 ton suhih gob, za kar je potrebno 1500 ton svežih. Le 5% jih proda na domačem tržišču, drugo pa izvozijo. Prodor na tuja tržišča je zelo težak, ker države pri uvozu postavljajo zelo stroge kvalitetne pogoje. Najstrožja v tem smislu je Zahodna Nemčija.
Zanimivo je, da so bile naše gobe že pred letom 1929 na ameriškem tržišču. Francozi so pri nas odkupovali posušene in jih izvažali v ZDA kot francoske. Naši gobarji so gobe sušili na časniškem papirju in po naključju se je košček našega časnika prilepil na gobo. Odkupovalec v ZDA je spoznal po slovenski pisavi, da gobe niso francoske, ampak slovenske. Leta 1929 je prišel v Ljubljano in sklenil z našim podjetjem 10-letno pogodbo o odkupu. To sodelovanje se je ohranilo do danes: Droga je edino jugoslovansko podjetje, ki izvaža gobe v ZDA.
Droga ustvari z izvozom gob milijardo deviznih dinarjev. Na svetovnem tržišču se giblje cena 2-2,5 dolarja, medtem ko je pri nas odkupna cena okrog 20 dinarjev za kilogram suhih gob.
Borko de Corti
24. april 1970
Nogometaši in vojaška spodobnost
Čeprav so nogometaša Crvene zvezde Miroslava Pavloviča po petmesečnem služenju kadrovskega roka odpustili iz vojske zaradi slabega vida, bo nemara že ta teden nastopil v svojem moštvu.
Pred Pavlovičem so za stalno nesposobne vojake razglasili nogometaše reprezentance Vasoviča, Holcerja, Zambato, Lazareviča, Gračanina, Vukčeviča, Petkoviča in vaterpoliste Stipančiča, Perišiča in Bonačiča. Čeprav je imel štirikrat perforacijo bobniča in kronično vnetje srednjega ušesa, reprezentant vaterpolist Mirko Sandič sedaj služi vojaški rok.
NIN
25. april 1970
Nixonovo darilo Titu
Predsednik republike Josip Broz Tito je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Leonhardta, ki mu je izročil darilo predsednika ZDA Richarda Nixona - vzorce Luninih tal, ki so jih prinesli na zemljo člani posadke apolla 11.
Predsednik republike se je zahvalil za darilo in se zadržal z veleposlanikom v prijateljskem pogovoru.
