23. julij 1973
Orkan na Sljemenu
VETER JE PULIL DREVJE - Včeraj popoldne je divjal na Sljemenu pri Zagrebu močan orkan, ki je po zadnjih podatkih terjal doslej še neugotovljeno število človeških žrtev med izletniki, kateri množično prihajajo vsako nedeljo. Močan veter, ki je začel pihati okoli 16. ure, je pulil drevje in ga metal na avtomobile, ki so bili parkirani pod njim. V planinske domove se je zateklo večje število poškodovanih izletnikov.
23. julij 1973
Srečanja starih tovarišev
V Sloveniji je bila včeraj vrsta proslav in prireditev v čast 22. julija - dneva vstaje slovenskega naroda. Po tradiciji so ob prazniku zagoreli kresovi, mladina je organizirala pohode do znanih partizanskih krajev, borci in aktivisti pa so obiskali svoja nekdanja operativna področja in proslavili svoj praznik z domačini. V Starem Logu pri Kočevju so se ob 30. obletnici prvega zbora aktivistov Osvobodilne fronte zbrali nekdanji in sedanji aktivisti. Udeleženka zbora, ki je bil konec aprila 1943, Mara Rupena Osolnik, je v govoru na svečanosti poudarila da je ta zbor opredelil OF kot enotno politično organizacijo slovenskega naroda, ki je imela jasno začrtano pot ne le v osvobodilni borbi, temveč tudi po vojni. /.../ V Zakrižu nad Cerknim pa so včeraj proslavili 30. obletnico prve ciklostirane številke "Partizanskega dnevnika", ki je izhajal z redkimi premori - zaradi ofenziv in preseljevanj - vse do maja 1945. Partizanski kurirji so ga redno raznašali po celi Primorski in Gorenjski. Včerajšnjo proslavo sta organizirala Društvo novinarjev Slovenije in Primorski dnevnik, ki izhaja kot neposredni naslednik Partizanskega dnevnika od osvoboditve dalje v Trstu.
23. julij 1973
50 stopinj v senci
5 MRTVIH V ATENAH - SUŠA TUDI PRI NAS - Mnoge kraje v Grčiji je zadnje dni zajel val hude vročine. Po nepopolnih podatkih je pet ljudi umrlo zaradi sončarice, nad sto pa se jih je zateklo po prvo pomoč v bolnišnice in ambulante. Zdravniki pravijo, da je nemogoče natančno reči, pri koliko starejših in bolnih ljudeh je vročina posredno povzročila smrt. Najhuje je bilo na območju Larise, kjer so imeli celo 50 stopinj v senci. V Atenah se je toplomer dvignil na 43 stopinj. /.../ Iz Soluna pa poročajo, da so celo mnogi ptiči poginili zaradi hude vročine. Val vročine dela preglavice tudi nekaterim krajem pri nas. V dalmatinski Zagori je suša zmerom hujša in vodo morajo razvažati z gasilskimi cisternami. Če v prihodnjih sedmih dneh ne bo deževalo, se bo zaradi naglega znižanja gladine v Krki zmanjšal izvir Torak, ki preskrbuje z vodo Drniš, pa še za gasilske cisterne ne bo več zadosti vode. /.../ Tri hidrocentrale na Krki obratujejo z minimalno zmogljivostjo. Od Roškega slapa, najlepšega izmed Krkinih slapov, je ostal samo še kup kamenja.
23. julij 1973
Svet protestira
Sobotna eksplozija francoske jedrske bombe na južnem Pacifiku je sprožila val protestov po svetu. Novozelandski premier Norman Kirk je poslal francoski vladi oster protest in v izjavi, ki so jo objavili takoj po eksploziji, poudaril "da to vest sprejemajo ne le njegova dežela, temveč mnoge druge z globokim razočaranjem". Dva poslanca s Tahitija sta poslala francoskemu predsedniku Pompidouju brzojavko, v kateri pravita, da bodo v primeru, če se bodo jedrski poskusi nadaljevali, predlagali odcepitev francoske Polinezije. /.../ Generalštab francoske armade uradno ni potrdil sobotne eksplozije, pač pa so francoski uradni krogi že večkrat izjavljali, da ne bodo objavili nikakršnih podatkov pred koncem sedanje serije poskusov, ki bo trajala več tednov.
24. julij 1973
Gadafi ostane
Včerajšnji dan je prinesel dva nova, pomembna dogodka v egiptovsko-libijskih odnosih. Govorila sta egiptovski predsednik Sadat in predsednik sveta revolucionarnega poveljstva Libje Moamer el Gadafi. Ta je sinoči na množičnem ljudskem zborovanju v Bengaziju izjavil, da umika odstop in da bo ostal na sedanjem položaju do združitve Libije z Egiptom. Rekel je, da so ga k temu prisilili dogodki, predvsern pa stališče ljudskih množic. Polkovnik Gadafi je poudaril, da je združitev med Egiptom in Libijo neizbežna, da ni vrnitve in da se bosta obe državi združili, pa čeprav "za ceno državljanske vojne". /.../
Maistrovi borci razvili prapor
V okviru praznovanja dneva vstaje je bila v domu kulture Slovenska Bistrica osrednja svečanost, ki so se je skupaj s predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij udeležili tudi številni preživeli Maistrovi borci. Skupaj s proslavo dneva vstaje je bil tokrat osrednji dogodek razvitje prapora Maistrovih borcev, ki živijo na območju bistriške občine. Prapor je razvil predsednik občinske organizacije ZZB NOV Maks Peklar, medtem ko je predstavnik republiške zveze prostovoljcev za severno mejo dr. Pohar govoril o delovanju Maistrovih borcev v letih 1918-1919 in pozneje v NOB. Udeleženci proslave so položili venec pred spomenik NOB, posebna delegacija pa je obiskala poslednje bojišče Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici. (Večer, 24. julija 1973, V. H.)
24. julij 1973
Nixon noče dati trakov
Ameriški predsednik Richard Nixon je včeraj zavrnil zahtevo senatnega komiteja, ki raziskuje zadevo Watergate, da mu dovoli poslušati magnetofonske trakove, na katerem so posneti predsednikovi pogovori v Beli hiši. Nixon je sporočil, da bodo trakovi ostali pod "njegovo izključno kontrolo". Sinoči pa je senatni komite soglasno sklenil, da se bo obrnil na sodišče in tako prisilil predsednika Nixona. da mu izroči te trakove. Predsednik komiteja je izrazil globoko obžalovanje, da morajo posredovati sodne oblasti. To je prvič v zadnjih 166 letih, da se je neki odbor ameriškega kongresa obrnil na sodišče in s tem prisilil predsednika ZDA, da predloži kongresu določene dokumente. Zadnjič se je to zgodilo leta 1807, ko je bil predsednik Jefferson.
24. julij 1973
Knjiga o Titu v ZRN
Ena od najbolj znanih zahodnonemških založb Rowohlt je izdala ilustrirano monografijo, posvečeno predsedniku Josipu Brozu Titu. Knjiga ima naslov "Josip Broz Tito v lastnih izjavah in dokumentih". Izšla je kot 199. knjiga v veliki Rowohltovi zbirki monografij o živih osebnostih na svetu.
24. julij 1973
Rekonstrukcija Glavnega trga
Še malo in ne bomo se več spotikali ob neurejenost Glavnega trga. Urejati ga bodo pričeli takoj, ko bosta mariborski Zavod za spomeniško varstvo in podjetje Komunaprojekt, ki je projektiralo rekonstrukcijo tega, sporočila, ali soglašata z glavnim projektom za plato od gostišča Koper do Gosposke ulice. Drugače bo z delom Glavnega trga od Gosposke do Vetrinjske ulice. To je zemljišče, ki ga je odkupil Imos, da bi tu zgradil veleblagovnico. Rok za pričetek gradnje je že potekel. Imos čaka, Mariborčani pa se jezijo in kritizirajo.
Videti je, da je kritika našla odmev: na oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine so sklenili, da mora Imos ta del Glavnega trga urediti za začasno parkirišče. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve bo poslal projekt za plato šestim izvajalcem in se potem odločil za najugodnejšo ponudbo. To pa je že zadnja faza priprav in je torej konec kritik na račun Glavnega trga pričakovati v kratkem. S.P.
24. julij 1973
25 let Aero barvic
Letos mineva 25 let, kar so se na tržišču pojavile barvice Aero. Tovarna je sprva barvice namenila otrokom, in zelo so se jim priljubile. Kasneje je program razširila na tempere in umetniške oljne barve. Te so v zadnjem času še izpopolnili. Zanimivo je, da so pred 25 leti izdelali nekaj nad 8 ton barvic, v minulem letu pa se je proizvodnja povečala že na 292 ton. L.T.
25. julij 1973
Tito odlikoval Skopje
Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval Skopje z redom junaka socialističnega dela za izjemne uspehe delovnih ljudi, delovnih organizacij in vsega prebivalstva Skopja pri obnovi in izgradnji mesta, ki ga je pred 10 leti porušil potres in za zasluge, da se je Skopje spremenilo v lepše m sodobno mesto. /.../
25. julij 1973
Škropiti tudi asfalt
Marsikdo se je potem, ko je prehodil Maribor po dolgem in počez vprašal, ali še obstaja kje sploh kakšno mesto s toliko kilometri neasfaltiranih cest, kot jih imamo mi. Le-te pa ne povzročajo skrbi samo občanom, marveč tudi organom, ki skrbijo za njihova vzdrževanje. Zatorej ni nič čudnega, če smo za škropljenje teh cestišč že do sedaj porabili okoli 400.000 dinarjev od skupno 600.000, kolikor jih je za to predvidenih. /.../ B.B.
