Pred 50 leti v Večeru: Inflacijska “ofenziva” cen in življenjskih stroškov

9. julij 1973

Sobotni dež ponagajal

Črni oblaki so v soboto prekrili nebo nad Mariborom, deževalo je in tako so bili Mariborčani prikrajšani za sobotne izlete. Samevalo je kopališče na otoku, ob Dravi prav tako ni bilo ljudi in tudi za daljše izlete se Mariborčani ob slabem vremenu niso odločili. V poročni dvorani na Rotovškem trgu so imeli v soboto 31 porok. Mariborski tržnici sta bili tudi tokrat dobro založeni. Varaždinski perutninarji so po dolgem času spet pripeljali dovolj piščancev, po katerih mariborske gospodinje rade segajo. B. P.

9. julij 1973

Opera odpovedana

Napovedanega gostovanja Ljubljanske opere v celjskem parku v soboto zvečer ni bilo. Prireditev so odpovedali, ker je popoldne okrog 14. ure začelo deževati. Proti večeru se je sicer spet zjasnilo, vendar je bilo že prepozno za prihod umetnikov. jv

9. julij 1973

250 Beograjčanov na izletu

Sobotno slabo vreme je preprečilo množičnejši obisk Pohorja. Pohorska vzpenjača je skoraj samevala. Za večji promet je poskrbelo 250 Beograjčanov, ki so potovali skozi Maribor in se odpeljali z vzpenjačo na vrh. V prihodnjih dneh pa po sobotnem dežju pričakujejo na Pohorju spet številne gobarje, ki bodo stikali za lisičkami in drugimi gobami.

10. julij 1973

Posvet pedagogov

FRANC ŠETINC OPOZORIL NA OKREPLJENO DELOVANJE KLERIKALNIH SIL

Med pripravami za javno razpravo o zvezni in republiški ustavi je bilo včeraj v Ljubljani posvetovanje pedagoških delavcev, ki ga je organiziral zavod za šolstvo SRS. Govorila sta Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS, o aktualnih političnih problemih in nalogah ZK in drugih socialističnih sil, in Milan Kučan, sekretar RK SZDL, o temeljnih značilnostih ustavnih sprememb. Franc Šetinc je govorili o pomenu priprav na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS in poudaril, da je treba že pred kongresom najti sistemske rešitve za posamezna področja družbeno gospodarskega življenja. Med drugim je opozoril tudi na okrepljeno delovanje klerikalnih sil v Sloveniji na raznih področjih, kar se kaže, npr., v zahtevi po nevtralni šoli in zahtevi, da bi cerkvi omogočili nastopati na televiziji in ob različnih političnih manifestacijah, vse do zahteve, da bi priznali cerkev kot socialno gibanje. Gre za oživljanje klerikalizma in za poskuse, da bi rehabilitirali belogardizem, od katerega se katoliška cerkev še do danes ni uradno in javno omejila. Šetinc je opozoril na različne oblike politizacije cerkve in njeno delovanje, ki pogosto presega ustavne in zakonske okvire.

11. julij 1973

Leto dni govorimo, standard pa pada

VNOVIČNO OPOZORILO SINDIKATOV O NARAŠČANJU CEN IN ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV

Predsedstvo sveta zveze sindikatov Jugoslavije je včeraj znova opozorilo, da je inflacijska "ofenziva" cen in življenjskih stroškov resno ogrozila standard Jugoslovanov, zlasti delavcev, in s tem nekatere ključne točke stabilizacijske politike. Sekretar sveta Mustafa Pljakić je navedel nekatere zelo konkretne številke, o katerih smo poročali na osnovi statističnih podatkov že včeraj: realni osebni dohodki so za 8 odst. manjši kot lani, cene višje za 17,9, življenjski stroški za 21, hrana za 25,8 odstotka. Najbolj so prizadete družine v mestih, zlasti delavske. Nujno je treba zajeziti investicijsko porabo, pri tem pa ni vseeno, ali dajemo denar za vrtce in bolnišnice ali za gradnjo dragih upravnih poslopij, zavarovalnic in bank. Čeprav je bil Pljakićev govor zelo konkreten in takšni so bili govori mnogih razpravljalcev, so bili predloženi sklepi deležni pravcate plohe očitkov, največ zaradi tega, ker so nedoločni. Jože Marolt: Sklepi morajo biti direktno naslovljeni na ta in ta organ, na posameznika in ta "nekdo" mora odgovarjati, če ne bodo uresničeni. Že leto dni vpijemo, da je treba zavarovati standard, ta pa ob vsem vpitju nenehno pada. To pomeni, da problemov ni v redu s sklepi ali z gibanji pri nas. Podpredsednik ZIS Jakov Sirotković je na tej seji dejal, da problemov ni moč reševati z medsebojnim očitanjem sindikata in uprave, marveč le z enotno akcijo. Ukrepi ZIS v zadnjih dveh letih so imeli vrsto slabosti, so pa kljub temu sprožili določene kakovostne premike.

12. julij 1973

V mesnicah le goveje in svinjsko meso

Včeraj smo obrnili skoraj vse telefone mariborskih mesnic, da bi zvedeli, kaj imamo mesnatega v prodaji. Povsod smo dobili enak odgovor: "Imamo govedino", le ponekod so nam omenili, da imajo tudi svinjsko meso. Na naše vprašanje, kako je s telečjim mesom, so se kar nekoliko nasmehnili, češ, kaj le sprašujete, saj teletine pri nas že ne poznamo več ... B. P.

12. julij 1973

Partizanske bluze

Tovarna oblačil Mura iz Murske Sobote je pričela izdelovati posebno krojene srajce, poslikane z različnimi partizanskimi znaki, od jugoslovanske zastave do rdeče peterokrake zvezde. Prvo pošiljko partizanskih bluz so včeraj prejeli tudi v mariborski Modni hiši, v prodajo pa jih bodo dali te dni. Cena tovrstne bluze bo okoli 170 dinarjev. D. S.

13. julij 1973

Od kod denar za pokojnine

Slovenska skupščina bo morala v kratkem ugrizniti v trd oreh — problem sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Znano je, da je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja prišla zaradi omejitve dohodkov skupnosti po zveznih predpisih in zaradi nekaterih drugih objektivnih težav v škripce. Pisali smo že o tem, da pričakujejo konec leta primanjkljaj, če ne bodo našli ustrezne formule za primerno prilivanje denarja v sklad. Posledica morebitne počasnejše ureditve problema se lahko pokaže konec leta, ko bo morala skupščina skupnosti sprejemati sklepe o zviševanju pokojnine. Vsi vemo, da je skupnost prejšnja leta še nekako dohitevala naraščajoči življenjski standard, sedaj pa je pred resnim problemom, da bo morala zategniti pas skupini, ki že sedaj čuti posledice inflacije ter višjih življenjskih stroškov. Zato je problem politične narave. Med objektivne okoliščine sodi dejstvo, da je prirastek upokojencev iz leta v leto večji, prirastek aktivnega prebivalstva pa relativno manjši. Zaključek je preprost: ker tvorimo sklad iz aktivnih zavarovancev, le-teh pa je relativno manj, pridemo do spoznanja, da sklad slabimo, namesto da bi ga bogatili. Ni odveč tudi spoznanje, da smo Slovenci star narod, saj pride na 675.000 aktivnih zavarovancev 187.000 starostnih, invalidskih in družinskih upokojencev. Za Slovenijo imamo še zanimiv podatek, da prideta na dva starostna zavarovanca po eden invalidski in eden družinski zavarovanec. Razmerje je naslednje: pri 92.000 starostnih upokojencih imamo 46.000 invalidskih upokojencev. Morda je razmerje normalno, zdi pa se mi, da je priliv novih invalidskih pokojnin morda zaskrbljujoč. Ali smo storili že vse, da bi zavrli prehitro naraščanje invalidskega upokojevanja, kar pomeni, ali so ustrezni pogoji dela ali ni preveč invalidskih upokojencev na račun prometnih nesreč, nesreč pri delu in drugo. Skratka, sklad pokojninskega zavarovanja ne boleha samo zaradi finančnih konstrukcij, temveč tudi zaradi spleta najrazličnejših pojavov. M. ČEPIČ

14. julij 1973

Šoferji in avtomehaniki so proslavili

Okrašeni avtobusi, kamioni in avtomobili ter trobljenje avtomobilskih siren so včeraj opozarjali Mariborčane, da so šoferji slavili svoj dan, 13. julij. Šoferji in avtomehaniki avtobusnega prometa Maribor so se včeraj zbrali v dvorani tovarne Swaty na slovesni podelitvi priznanj, diplom in častnih značk 35 šoferjem. Priznanja so dobili vozniki, ki so prevozili 500 000 km brez generalnega popravila. To nagrado je dobil Jože Sevčnikar. Ostali vozniki so dobili diplome in častne značke za prevoženih 200 000 km brez generalnega popravila. Poleg podelitve priznanj so šoferji in avtomehaniki v delavnici položili venec v spomin na preminule tovariše. Pri avtobusnem prometu Maribor je danes prek 400 voznikov, ki pa so službujoči po drugih mestih. V Mariboru jih je 210. Po slovesnosti so se vsi zbrali v Brezju, kjer so nadaljevali s praznovanjem dneva šoferjev. Podobne slovesnosti so bile tudi po drugih delovnih organizacijah, kjer so šoferji in avtomehaniki slovesno proslavili 13. julij. S.

14. julij 1973

Morski psi v Trstu

Tanjug poroča iz Trsta, da so v turističnih krajih v Tržaškem zalivu opazili morske pse. Na kopališčih vihrajo rdeče zastavice, s čimer opozarjajo kopalce na nevarnost pred morskimi psi. V neposredni bližini obale so opazili pet do šest morskih psov. V Tržaški zaliv so prišli za ladjami. Izvedenci sodijo, da gre za vrsto morskih psov, ki ljudem niso nevarni, toda vseeno opozarjajo kopalce na previdnost.