18. junij 1973
Slavje na Štatenbergu
Na gradu Štatenberg je bila včeraj osrednja svečanost ob 400. obletnici kmečkih uporov. Na slavnostnem zborovanju je govoril slovenski akademik prof. dr. Bratko Kreft, ki ni le orisal rast in razvoj slovenskih kmetov upornikov, temveč je tudi poudaril, da so imeli upori, ki so jih fevdalci sicer krvavo zatrli, poseben pomen za razvoj slovenskega naroda, zlasti v obdobju, ko se je povsem zavedel svojega obstoja, ko so je začela bitka za njegovo samostojnost in svobodo. "Ta bitka še zdaj ni končana, danes moramo krvavo pridobljeno svobodo in samostojnost tudi z vsemi silami varovati. Podpreti pa moramo tudi borbo zamejskih Slovencev, kajti njihova današnja bitka je del bitke slovenskega naroda za ohranitev svoje nacionalnosti," je poudaril dr. B. Kreft. /.../
18. junij 1973
700-letnica Ormoža
Sobotna osrednja proslava 700-letnice Ormoža je bila združena s svečano sejo splošnega zbora občine Ormož, na kateri so letos prvič podelili 15 plaket Ormoža. Slavnostni govornik je bil Franc Novak, predsednik Skupščine občine Ormož. Orisal je razvoj Ormoža od prazgodovine do današnjih dni. Domači kulturni delavci so se predstavili z dramskim recitalom prof. Ignaca Kamenika Sporočilo stoletij. V gradu so odprli stalno zgodovinsko razstavo Ormož skozi stoletja in izročili knjižnici Ormoški zbornik. Zveza rezervnih vojaških starešin občine Ormož je pripravila včeraj občinski taktično orientacijski pohod, sinoči pa je gostovalo v Ormožu Slovensko narodno gledališče iz Maribora z dramo Kastelka. Sobotne svečanosti so se udeležili France Popit, predsednik CK ZKS, Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL, Franc Simonič, član predsedstva republiške konference SZDL ... /.../ J. SLODNJAK
18. junij 1973
Svečano odprli letni oder '73
Prireditve v okviru ruškega letnega odra '73 so v tem kraju pričeli že minuli petek s srečanjem pihalnih orkestrov. V soboto je bila na letnem odru svečana proslava ob njegovi otvoritvi in ob 80-letnici pesnika Janka Glazerja. Pesniku, ki se je slovesnosti udeležil, so pionirji, oblečeni v živo pisane narodne noše, podarili šopek rdečih vrtnic. Zatem je Janez Karlin v imenu zveze kulturno prosvetnih organizacij občine pozdravil udeležence in čestital jubilantu. Dejal je, da imajo ruške letne prireditve veliko vrednost, saj dobro povezujejo kulturne dosežke na glasbenem in dramskem področju. /.../ D. ŠTERBENK
18. junij 1973
Kot peta ofenziva
Mila Neševič je prišla v Maribor, natančneje na Osankarico, kot republiška gostja zveze mladine Srbije na zbor slovenskih pionirjev. Sama je povedala: "Takšno je pač življenje in naneslo je, da sem bila edina poškodovana med vsemi 5000 udeleženci na Pohorju." Čeprav se vsega spominja zelo dobro, ji besede ne gredo preveč hitro, ker jo še vedno moti bolečina v peti, ki si jo je zlomila. "Na livadi, kjer smo se zbrali ob prihodu s Treh žebljev, sem želela preskočiti potok. Zagnala sem se v hrib in nenadoma začutila, da padam. Obrnila sem se za 360 stopinj, tako da sta nogi padli vsaka na drugo stran. Bolečina mi je povedala, da je vmes zlom." /.../ "Prešla sem Neretvo, Sutjesko, Igmanški marš, pa prek Like in vsa leta vojne sem bila v saniteti, pa se mi ni nič zgodilo, niti ranjena nisem bila. Pa pridem v Maribor, ki sem ga tako želela videti, in si zlomim peto," se je razgovorila Mila. /.../ Mila Nešević je rojena v Titovem Užicu in je nosiIka spomenice iz Ieta 1941. Med vojno je na Sutjeski izgubila skoraj vse bližnje sorodnike. Ob našem obisku jo je najbolj skrbelo, kako je s sinom, ki je tik pred maturo, in za hčer. Sočasno pa se je oddahnila, da se je nesreča pripetila njej, saj je najprej v bolnišnici vprašala, če so otroci v redu. /.../
S. ŠERUGA
Prav redka slika, zares!
Nogometaši Maribora so od svoje ustanovitve dalje dosegli v Ljudskem vrtu že marsikateri uspeh, pobrali “skalp” velikim nasprotnikom predvsem v I. zvezni ligi, vendar še nikoli niso tako spontano slavili trenerja! Zato je ta posnetek Milana Lesjaka prav zares redkost - po končanem žvižgu na včerajšnji zadnji prvenstveni tekmi v LV proti Rijeki (7:1!!!), so navijači z zastavami s pomočjo nogometašev dvignili učitelja Ivana Markoviča, ali kot mu popularno pravijo Djalmo, in ga odnesli okoli igrišča. Razumljivo, da je bil trener, ki je prevzel NK Maribor šele po novem letu, izredno vesel in prepričan, da njegovo delo ni bilo zaman. Sedaj je možen celo skok med prvoligaše, če bi ekipa seveda zaigrala tako kot včeraj.
(Večer, 18. junija 1973, B.S.)
19. junij 1973
Topel sprejem
Danes je drugi dan obiska belgijskega kralja Baudouina in kraljice Fabiole v Jugoslaviji. K nam sta prispela včeraj. Predsednik Tito, ki ju je s soprogo Jovanko pričakal na letališču, jima je opoldne priredil intimno kosilo, na svečani večerji pa sta naš predsednik in belgijski kralj v zdravicah govorila o prijateljstvu Jugoslavije in Belgije, njunem sodelovanju in predvsem o možnostih, da bi to sodelovanje poglobili. Belgijskemu kralju so včeraj izročili zlato spominsko plaketo Beograda. V Beogradu so se začeli tudi uradni pogovori zunanjih ministrov. Visoka belgijska gosta bosta v Beogradu danes, potem pa bosta odpotovala v Skopje in naprej v Ohrid, Dubrovnik, Pulj in na Brione.
19. junij 1973
Do sedem mesecev zapora
Na kazni od enega do osem mesecev zapora je senat občinskega sodišča v Mariboru včeraj obsodil trinajst mladih Mariborčanov, ki so bili obtoženi, da so preprodajali opij, nekateri pa tudi za tatvine manjših količin narkotikov v bolnišnici in zdravstvenem domu. Po besedah predsednika senata je sodišče moralo temeljito pretehtati, ali naj mlade obtožence sodi le kot storilce kaznivih dejanj ali kot bolnike. Ker so vsi razen enega že daljši ali krajši čas uživali mamila, se je sodišče odločilo, da bo obtožence obravnavalo v prvi vrsti kot bolnike. /.../
VOJKO BERCKO
20. junij 1973
Otroci letujejo
Mariborski organizaciji RK in društva prijateljev mladine sta že pripravili programe letovanj za otroke. V petih izmenah po 300 otrok bo prek DPM letovalo v Poreču tako 1500 otrok, v Punatu, kjer je letovišče RK, pa v šestih izmenah 1200 otrok. Kot smo izvedeli, so letos starši napravili v večini primerov resnično lepo gesto, odrekli so se svojemu dopustu in denar zanj namenili za letovanje svojih otrok. Prva skupina odrine na morje že konec tega meseca. M.V.
21. junij 1973
Zmagoslavje po 18 letih
Dva ali trije milijoni Argentincev, točnega števila ni moč ugotoviti, so navdušeno pričakali Juana Perona, ki se je včeraj po 18 letih pregnanstva zmagoslavno vrnil v Argentino. Iz Španije ga je spremil zdajšnji predsednik Hector Campora. 57-letni Peron se je vrnil kot resnični zmagovalec. Ves Buenos Aires je bil poln njegovih slik in gesel Campori vlada, Peronu oblast. Vsa Argentina je bila včeraj praznična.
22. junij 1973
Kopališče na otoku brez kopalcev
Tako slabe sezone na edinem odprtem kopališču na Otoku, kot je v junijskih dneh, niso imeli niti lani. O obisku skoraj ne moremo govoriti, saj so zabeležili le enkrat v sončnem dnevu obisk 400 kopalcev. Uprava kopališča ima z vzdrževanjem letnega kopališča vsak dan precej stroškov in upa, da se ji bo sonce nasmehnilo vsaj v juliju in avgustu, s čimer bi lahko vsaj delno pokrili primanjkljaj v tem mesecu. B.P.
22. junij 1973
Tito na Sutjeski
Osrednje proslave 30. obletnice bojev na Sutjeski se bo, kot pričakujejo, udeležil tudi predsednik Tito. Na proslavi 4. julija se bo zbralo približno 80.000 ljudi, med njimi šest tisoč preživelih borcev Sutjeske.
22. junij 1973
Center za sodobnejše gospodarjenje
Otvoritev centra za avtomatsko obdelavo podatkov in s tem tudi nove zgradbe ekonomskega centra Maribor za obdravsko regijo ni pomembna samo zaradi dejstva, da je gospodarstvo na ten področju dobilo nov elektronski računalnik IBM, sistem 370, model 135, ampak tudi zato, ker bo ta center obenem center za prodor sodobnih metod gospodarjenja v ta prostor.
To je ob včerajšnji otvoritvi centra povedal predsednik mariborske občinske skupščine Stojan Požar, ki je s pritiskom na gumb predal mariborskemu gospodarstvu najnovejši dosežek na področju elektronskega računalništva. /.../ N.Š.
