12. avgust 1970
Javni vrstni red
Prednostne liste so zagrenile življenje že marsikateremu kupcu osebnega avtomobila in prosilcu za stanovanje. Zveze in poznanstva so omogočala invazije "padalcev", ker so prednostne liste običajno zavite v tančice skrivnosti.
Zato bi radi opozorili na izjemno odločitev komisije za stanovanjske zadeve borcev NOB pri skupščini mesta Ljubljana.
V zadnji številki TV 15, glasila zveze združenj borcev, so namreč objavili prednostni vrstni red udeležencev NOB z območja ljubljanskih občin za dodelitev najemnih stanovanj, posojil za gradnjo, obnovo in nakup lastniških stanovanj. Več kot 300 imen sicer zavzema skoraj vso časopisno stran, toda s tem so preprečili marsikatero razburjanje.
M. B.
13. avgust 1970
Našli slike iz Benedikta
Že več kot leto dni je preteklo, odkar sta se Gernod Plank (26) iz Gradca in Peter Hermetter v temni noči 16. maja lani napotila v dogovoru z Wolfgangom Weghoferjem v cerkev Sv. treh kraljev v Benediktu v Slovenskih goricah.
Takrat so odnesli oltarska krila z devetimi umetniškimi slikami in Jesejevo korenino s štirimi kipci. Kriminalisti UJV Maribor so bili takoj obveščeni, vendar je bilo iskanje takrat neznanih storilcev dokaj mučno.
Glede na velikost in težo ukradenih predmetov je bilo očitno, da so storilci morali imeti na voljo večji osebni avtomobil. Prizadevni kriminalisti iz Maribora, so bili prepričani, da večino umetnin iz cerkev, kapelic, muzejev in drugih zgodovinskih prostorov, ki so zelo pomembni, najbrž odnašajo v Avstrijo in Italijo.
Ko so ugotovili, da so bili nekaj dni pred tatvino na obisku v cerkvi tuji državljani in da so opazili v bližini cerkve večji osebni avtomobil s tujo registracijo, za katerega so bili nekateri krajani prepričani, da je avstrijski, so se naši preiskovalni organi nemudoma povezali z avstrijskimi poklicnimi tovariši.
Zastopniki avstrijske policije so pokazali popolno razumevanje ter po štirih mesecih sporočili, da so pri avstrijskem državljanu Hansu Petru Krugu v Gradcu našli Jesejevo korenino, ki je verjetno ukradena.
Krug je v začetku malce odlašal s priznanjem, vendar je pozneje povedal, da so bile umetnine ukradene pri cerkvi v Benediktu.
Kljub temu da so prišli storilci iz sosednje Avstrije ter storili tatvino na našem ozemlju in odpeljali vrednostne predmete v Avstrijo po podrobno izdelanem načrtu v prepričanju, da ne bodo odkriti, so jih zavoljo uspešnega sodelovanja naših varnostnih organov in avstrijskih policajev po več kot enem letu odkrili in bodo prišli pred sodišče.
14. avgust 1970
Kolera iz Sovjetske zveze za nas ni nevarna
Ob novicah, da je v Sovjetski zvezi epidemija kolere, smo po podatkih, ki so jih dobili novinarji pri zveznem svetu za zdravstvo in socialno politiko, pri nas v Jugoslaviji storili običajne varnostne ukrepe, da bi preprečili morebiten prenos te nalezljive bolezni k nam.
Vsak potnik, ki bo prišel z okuženega območja, bo moral našim obmejnim organom pokazati mednarodno potrdilo, da je cepljen zoper kolero. Cepiti se bodo morali tudi vsi tisti naši državljani, ki gredo na pot v Sovjetsko zvezo.
Iz Moskve poročajo, da epidemija kolere v SZ jenjuje, še naprej pa so prepovedana sleherna potovanja v Astrahan, Volgograd, Uljanovsk, Odeso in Batumi.
15. avgust 1970
Nihče ne kontrolira vode na otoku
Kot vsa leta poprej ponuja voda v velikem bazenu na kopališču Mariborski otok tudi letos kaj klavrno podobo. Rumeno zelena tekočina zanika obstoj kakršnekoli prosojnosti, v njej so se zaredile alge ter naredili sloji umazanije. Sem pa tja je opaziti na vodi tudi fekalije, od nje pa se širi smrad, ki spominja skoraj na gnojnico.
Ko so se pričele širiti pritožbe o pojavih kožnih in drugih bolezni, ki so jih dobili kopalci (čeprav ti podatki niso uradno potrjeni), smo se pozanimali pri sanitarni inšpekciji skupščine občine Maribor, zakaj še ni primerno ukrepala glede položaja v kopališču.
Povedali so nam, da je po zakonu o pitnih vodah (ta pa zajema tudi vodo v kopališčih), dolžan kontrolirati čistost in epidemiološko oziroma klicenoško neoporečnost vode upravljavec teh objektov s pomočjo zavoda za zdravstveno varstvo.
Poklicali smo torej zavod, tu pa so nam povedali, da letos niso še niti enkrat kontrolirali oziroma analizirali vzorcev vode z edinega mariborskega kopališča, ker zavod Stadion, ki upravlja kopališče, z njimi ni sklenil pogodbe, ki bi jo bil po zakonu dolžan skleniti.
Torej očitna malomarnost na račun zdravja in rekreacije, čeprav so vzroki za umazano vodo deloma objektivni. Gladina Drave se je namreč z zajezitvijo tako dvignila, da vsa voda iz velikega bazena ne more izteči in je tako "suho" čiščenje bazena onemogočeno.
Pri tem bi nedvomno morale prispevati delež za saniranje takšnega stanja Dravske elektrarne Maribor. Druga plat medalje, ki nikakor ni opravičljiva, pa so skrajnje zanemarjene in zastarele naprave za čiščenje vode, v katere očitno zavod Stadion ne vlaga nikakršnih sredstev, čeprav svoje storitve prodaja. Pri tem je treba še dodati, da so bile higienske razmere mnogo boljše, ko je kopališče upravljalo podjetje Vodovod.
B. Z.
18. avgust 1970
Uvažamo prazne steklenice!
Ko so časnikarji ob zadnjih skrb vzbujajočih vesteh o velikem porastu uvoza skušali malce podrobneje ugotoviti, kaj vse uvažamo, so odkrili, da uvažamo med drugim tudi najbolj navadne steklenice, take, ki jih je po naših podstrešjih, kleteh in omarah na milijone in ne vemo, kam bi z njimi. Letos bi jih naj uvozili kar 20 milijonov.
Pravijo, da bi zlahka shajali brez uvoza steklenic, če bi tiste po kleteh in podstrešjih zbrali. Za zdaj se ukvarja s tem poslom Slovenija promet, ki je v Beogradu odprl svojo podružnico in pravi, da zasluži pri eni steklenici tudi po deset starih dinarjev.
18. avgust 1970
Sedem elektrarn na Savi
Iz neuradnih virov smo zvedeli, da namerava ljubljansko podjetje Savske elektrarne postaviti na Savi sedem novih elektrarn. Ob koncu prejšnjega tedna se je Janez Kermavner, prejšnji direktor in zdajšnji svetnik Savskih elektrarn, na Bledu okvirno pogovarjal s predstavniki nekega zahodnonemškega elektro gospodarskega koncerna o možnostih kreditiranja izgradnje novega sklopa elektrarn na Savi.
Kakor smo slišali, naj bi elektrarne postavili na Savi med Litijo in Krškim. Denar za gradnjo naj bi zagotovila zahodnonemška družba, posojilo pa naj bi odplačevali z desetletnim dobavljanjem električne energije.
Obsavske občine so sprejele vest o gradnji sedmih elektrarn z zanimanjem in izrazile svoje zadovoljstvo. Tudi v Zagrebu podpirajo gradnjo novih savskih elektrarn, ker bi z zajezitvijo reke lahko uravnavali njen vodni pretok in s tem zmanjševali možnost poplav, ki so v tem delu Hrvaške kar pogoste.
M. B.
