6. junij 1970
Črpalka pred Ljudskim vrtom
Izdelana je že vsa dokumentacija za postavitev prve male črpalke Petrola v Mariboru, in sicer na Mladinski ulici pred restavracijo Ljudski vrt. Lokacija je nedvomno ugodna, ker je v tem mestnem predelu največ lastnikov osebnih vozil, ki so morali doslej po gorivo na mestne vpadnice in izpadnice. Tako se bo Petrolova prodajna mreža še bolj približala svojim potrošnikom. Razumljivo, da bodo na novi mali črpalki črpali gorivo samo osebni avtomobili.
8. junij 1970
Vojna "Rdečih nogavic"
Danke se upirajo nizkim plačam, materinskim dnevom in komercialnemu izkoriščanju njihovih pravic. Skupina žen in deklet je zasedla kobenhavski avtobus. Namesto, da bi vozniku plačale krono in četrt, so m dale samo 80 ör s pojasnilom: "Če prejemamo za enako delo manjšo plačo kakor moški, nima smisla, da bi plačale celo vozovnico." Vozniku ni preostalo nič drugega, kot da jih je odpeljal na policijo, policaji pa so jih na rokah odnesli iz avtobusa. Pri tem je bilo seveda dokaj smeha in šal.
To je bila ena izmed številnih ženskih demonstracij proti obstoječemu redu, proti miselnosti in tradiciji, ki spravlja žensko v podrejen položaj. "Rdeče nogavice" so demonstrirale na köbenhavenskem Raadhusplatsenu, v vreče za smeti so vrgle simbole lažnive ženskosti - umetne prsi, steznike in prsnike, lažne trepalnice, lasulje, kozmetiko... Pridružile so se jim tudi druge ženske skupine.
/.../ Na prvomajskih manifestacijah se je ena izmed Rdečih nogavic polastila mikrofona in očitala zvezi danskih sindikatov, da ni uresničila za ženske enake plače za enako delo, čeprav se je Danska že leta 1962 pridružila mednarodni konvenciji, s katero jamčijo enakopravnost žensk in moških na delovnem tržišču. S silo so jo odtrgali od mikrofona.
Akcija Rdeče nogavice je negativno odjeknila med ženskimi sindikalnimi funkcionarji. Le-ti so izjavili, da ne potrebujejo nobenih Rdečih nogavic. /.../
V. Hribar
9. junij 1970
Cement
/.../ Letošnja gradbena sezona se je - kljub dokaj nestanovitnemu vremenu - že zdavnaj začela, cementa pa ni. Ali ga vsaj ni dovolj. Enkrat dobi nekaj vreč cementa ta, drugič pa ona prodajalna, in tedaj se kupci zanj dobesedno stepejo. Kaj je vzrok, da cementa ni, o tem na tem mestu ne bi razglabljal, zapisal bom raje nekaj drugega.
Ker cementa v mariborskih, pa tudi v vseh jugoslovanskih prodajalnah ni dobiti, se graditelji vozijo ponj v Lipnico na oni strani meje. Moj znanec mi je pripovedoval, da ga pride - zasebno - uvoženi cement ceneje (okoli 50 par pri vreči), če plača prevoz iz Lipnice do Maribora in še carino zraven.
Mariborčani pa v Lipnici ne kupujejo kakršnegakoli cementa - ne, kupujejo trboveljski cement! Cement se torej najprej pelje v vagonih iz Trbovelj čez mejo do Lipnice, potem pa pridejo Mariborčani in prebivalci drugih krajev ob meji s kamioni v Lipnico ter odpeljejo cement spet čez mejo na gradbišča. Živelo mednarodno sodelovanje in živela trgovina!
Da hodijo naši ljudje po marsikatero živilsko blago v Avstrijo, ker je tam cenejše, je znano. Trgovina s cementom pa se je na debelo razmahnila šele letos. In - ali naj ljudem, ki gradijo, zamerimo, če hodijo po cement na tuje, ko pa ga v naših prodajalnah ni in ni dovolj? Ne, prav gotovo ne moremo!
Seveda se tak devizni nakup cementa izplača samo tistim, ki niso predaleč od meje. Voziti se, denimo, iz Zagreba po cement v Lipnico vsekakor ne bi kazalo. Zanimivo pa bi bilo izvedeti, kako rešujejo graditelji tam to cementno krizo...
Dežurni reporter
12. junij 1970
Stojnice bodo ostale
Na včerajšnji 11. redni seji za komunalno gospodarstvo skupščine občine Maribor je bila gotovo najbolj zanimiva razprava o prodajnih stojnicah na pločnikih in pred trgovinami. O tem sta doslej že razpravljala svet za občo upravo, ki je proti vsaki stojnici na prometnih površinah ter svet za blagovni promet, ki pa je menil, da so stojnice tudi sestavni del mestnega življenja. Enako stališče je zavzel tudi svet za komunalno gospodarstvo, katerega člani so menili, da bi bilo mesto brez stojnic preveč enolično in pusto. Po drugi strani pa so se zavzeli za postavljanje okusnih in funkcionalnih stojnic. Pri postavljanju stojnic je po mnenju sveta za komunalo treba uvesti red, vsak lastnik mora imeti posebno dovoljenje, poleg tega pa naj bi tudi plačal za površino, na kateri je postavil stojnico, posebno takso.
Med drugim je svet še odklonil podjetju Snagi razširitev dejavnosti na pranje in mazanje avtomobilov ter razširitev poslovanja komunalnemu podjetju Ruše.
N. Š.
13. junij 1970
Sinoči nagrade
Sinoči se je v Ljubljani končal IX. festival Slovenska popevka. V dveh večerih, 11. in 12. junija, smo slišali 20 popevk naših mojstrov zabavne glasbe. Prireditev je imela letos prvič mednarodno obeležje, v alternaciji z našimi so namreč peli priznani pevci iz tujine.
Občinstvo (sedem 15-članskih žirij v šestih slovenskih mestih) je dalo največ glasov Privškovi popevki Mini-maksi, za katero je napisal besedo D. Velkavrh, izvajale pa so jo Bele vrane in kvartet Cetra iz Italije.
Drugo nagrado občinstva je dobila popevka Moje poti, za katero je napisal glasbo in besedilo D. Porenta. Popevko je v alternaciji z Mirom Ungarjem zapela debitantka Meta Malus. Tretjo nagrado, ki jo je podelil Večer, je dobil M. Sepe za Pesem o pomladi in prijateljstvu. Slišali smo jo v izvedbi Majde Sepe in Arsena Dediča. Tudi za to popevko je napisal besedilo D. Velkavrh.
Strokovna komisija, ki ji je predsedoval glasbeni urednik RTV Ljubljana Janez Martinc, je spoznala za najboljšo popevko Solza, ki je ne prodam J. Privška, ki sta jo zapela Edvin Fliser in odlični angleški pevec Long John Baldry. Drugo nagrado strokovne žirije je dobil A. Soss za popevko Ti si moj pravi človek, za katero je napisal besedilo B. Šömen, popevko pa sta zapela Lidija Kodrič in Gianni Madzaro iz Italije. A. Kersnik je dobil tretjo nagrado strokovne žirije za popevko Ljubim te. Tekst je napisala E. Budau, zapeli pa sta jo Tatjana Gros in odlična Noel Cordie iz Francije.
/.../ Prireditev in izvajane popevke so bile na visoki ravni, žal pa na festival niso prišli nekateri najavljeni pevci. Tako je Irec Joe Dolan, ki naj bi bil senzacija prvega večera, v zadnjem času odpovedal udeležbo, prišli pa niso še denimo Indexi iz Sarajeva, Ljupka Dimitrovska in drugi. Več o Slovenski popevki 70 boste lahko prebrali v Magazinu 7 dni.
S. Niedorfer
