Pozno zvečer 19. januarja je dolgoletni, za nekatere legendarni predsednik Desusa Karl Erjavec povesil glavo. S 145 glasovi proti 80 ga je suvereno premagala novinka na slovenskem političnem parketu Aleksandra Pivec. Pa čeprav je Erjavec pred tem neuradno zatrjeval, da ima delegate na kongresu preštete in da bo dobil večino in s tem reelekcijo. A očitno so si tisti, ki so mu zatrjevali podporo, za hrbtom premislili s preprosto računico, da bodo svoje strankarske in politične interese v stranki in v slovenski politiki lažje uresničevali z neizkušeno novinko Pivčevo.
A potem so politični dogodki v državi enostavno prehiteli stranko, tako da je dobrih pet mesecev po volilnem kongresu vse prej kot konsolidirana in utrjena. Po odstopu Marjana Šarca je imel njegov naslednik Janez Janša med vsemi bodočimi koalicijskimi partnerji pri prepričevanju Aleksandre Pivec, da z njim skoči v koalicijo, še najmanj težav. Desus je tako znova pristal v koaliciji z Janšo, Pivčeva pa je, še preden je de facto prevzela vajeti organov stranke in se pri odločanju o pomembnih stvareh posvetovala v stranki, začela poslušati nasvete ljudi, ki niso člani stranke ali ne sodijo v njeno neformalno omrežje. Od tukaj izvira nezadovoljstvo v stranki in se poglablja z vsako provokacijo ali odprtjem novega ideološkega vprašanja največje koalicijske stranke SDS. Politična fiziognomija članstva Desusa je takšna, da članov sicer ni mogoče uvrstiti med revolucionarje, imajo precej visok prag ideološke tolerance, vendarle pod črtno ne sprejemajo revizije zgodovine in nižanja demokratičnih standardov v državi.
Ko enkrat zavlada nezaupanje, je težko. Dejanja so tista, ki bodo odločilna
Konflikt Pivčeve s poslanci
Najbolj očitna in medijsko odmevna je napetost med predsednico stranke Pivčevo in "svojeglavo" poslansko skupino stranke. Koalicijskega vrha se je od poslancev Desusa udeležil le vodja poslanske skupine Franc Jurša, preostalih štirih poslancev, Branka Simonoviča, Jurija Lepa, Ivana Hršaka in Roberta Polnarja, pa tudi na začudenje koalicijskih kolegov na Brdo ni bilo. Odsotni, v imenu njih, podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič je pojasnil, da se kopja med poslanci stranke in Pivčevo lomijo pri vprašanju demografskega sklada. "Tukaj brez temeljitih pogovorov, dogovorov in sklepov organov stranka preprosto ne more delovati," je bil z vidika notranje demokracije v stranke, kakršne ne poznamo v nobeni drugi koalicijski stranki, jasen Simonovič, ki si je s tem seveda nakopal jezo predsednice in kroga njenih podpornikov.
Simonoviča smo povprašali, ali se je v zadnjih dveh tednih kaj premaknilo v zvezi z zbliževanjem stališč med Pivčevo in poslanci glede demografskega sklada. Simonovič v odgovoru ni bil afirmativen. "Predloge morajo preučiti strokovne službe stranke, ki jih imamo. Imamo strateško-programski svet, imamo odbor za gospodarstvo. Naš predlog mora imeti strokovno podlago, ker gre za preveč pomembno zadevo, da bi se o tem lahkotno odločali," nam je povedal Simonovič. Dodal je, da omenjeni organi stranke niso bili vpleteni v odločanje, saj se niso sestajali. O demografskem skladu dopolni, da bo odločitev na koncu politična, "saj se v politiki vedno iščejo kompromisi".
Pivčeva in demografski sklad
"Demografski sklad je tako pomembna zadeva, da je treba biti o tem informiran in podkovan," izpostavlja Simonovič. Zelo podobno mnenje ima starosta stranke Aleksander Geržina, ki je dolga leta podpiral Erjavca, na zadnjem kongresu pa je stopil na stran Pivčeve. "Pivčeva ni imela časa poglobiti se v te stvari. Ima kmetijstvo, ki je težak resor. Ni imela časa poglobiti se v vsebino, v kompleksno materijo." Geržina še doda, da se mora odločno postaviti v bran generacije starejših od 65 let, ne zgolj lastnih volivcev.
"Demografski sklad je politična parola, s katero želijo Desus potolažiti. Ne pomeni več finančne moči niti vsebinske," meni Geržina, ki je tudi opozoril na izjavo gospodarskega ministra in predsednika SMC Zdravka Počivalška, da vzpostavitev demografskega sklada ni več stvar Desusa, ampak celotne vlade. To pomeni, da imajo vse stranke koalicije možnost pritegniti obsežen upokojenski volilni bazen.
Ekonomista Simonoviča smo vprašali, kakšen bi moral biti demografski sklad in kakšna bi morala biti njegova funkcija. "Sem blizu koncepta, ki ga je Desus predlagal leta 2018. V skladu bi morale biti pomembne naložbe, ki lahko ustvarjajo dober donos, poleg tega je ključna določena doba akumulacije. Po tem bi bila sredstva na voljo za pomoč pokojninski blagajni," meni Simonovič. Tudi v nadzornem svetu vlada po njegovem ne sme imeti več kot treh predstavnikov: "Upokojenci, zaposleni, sindikati morajo prevladati, da bi bil demografski sklad res v upravljanju civilne družbe."
A predlog SDS gre v čisto drugo smer, v smer prevlade vladajoče politike v demografskem skladu. "SDS ne trpi nobene nepodrejene javne ali zasebne institucije, skratka skuša skoncentrirati oblast. Vladajoča stranka si je koalicijo povsem instrumentalizirala in poskrbela za njihovo diskreditacijo," je ta teden za Večer način vladanja SDS opisal sociolog dr. Gorazd Kovačič. In nič ne kaže, da bi od teh načel SDS odstopala tudi pri vzpostavljanju demografskega sklada, s katerim bi lahko politično obvladovala (para)državno gospodarstvo.
Na javnomenjskih lestvicah zelo popularnega Gantarja naj bi rezal tudi sam predsednik vlade
Kakšen demografski sklad želijo v Desusu
O vseh ključnih dilemah o vzpostavitvi demografskega sklada, ki generirajo napetosti v stranki, smo Desusu poslali nekaj ključnih vprašanj. Zanimalo nas je, ali se je stranka že notranje poenotila glede izhodišč za pogajanja o demografskem uradu in demografskem skladu. Pa kakšna so ta izhodišča glede demografskega sklada, koliko lastnih izhodišč in katera je stranka uveljavila v koalicijskih pogajanjih glede sklada in ali še obstajajo razhajanja med Novo Slovenijo in Desusom. Odgovor na vsa ta pomembna vprašanje je bil zelo kratek: "Že več let se trudimo, da bi se vzpostavil rezervni demografski sklad. Seveda gre za zelo obsežen projekt, ki mora biti koordiniran z vsemi deležniki. Naše zahteve glede rezervnega demografskega sklada so bile predstavljene, vendar se zavedamo, da bo končna oblika kompromis vseh sodelujočih."
Zanimalo nas je tudi, ali bo imel Desus lastnega kandidata za vodenje demografskega sklada. "O kakršnihkoli zaključkih oblikovanja vsebine in kandidatih za vodenje rezervnega demografskega sklada je preuranjeno govoriti," sporočajo iz stranke. Kot je po političnih kuloarjih pogosto slišati, je glavni adut za vse pomembne funkcije Andrej Prebil, nečlan stranke in tesen zaveznik Pivčeve. Nekdanji izvršni direktor DUTB naj bi bil kandidat stranke za nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki naj bi se po predlogu SDS preoblikoval v demografski sklad, s tem da bi mu priključili še DUTB, Kad, DSU in Modro zavarovalnico.
Prav usklajevanje Pivčeve bolj s SDS kot z organi stranke in njenimi poslanci glede demografskega sklada in kadrovanje Prebila sta razlog za nezadovoljstvo v stranki, ki ga je Pivčeva poskusila pogasiti s pismom članstvu. "Krivično je, če novim kadrom očitamo uresničevanje lastnih interesov, saj gre za posameznike, ki so s svojim delom in včlanitvijo v našo stranko že izkazali interes za uresničevanje naših vrednot in programa. S kombinacijo izkušenih in novih moči stranka pridobiva potencial za prihodnost," je zapisala Pivčeva. Je to pomirilo nezadovoljstvo v stranki, ki ga sama naslavlja in priznava, da obstaja? "Ko enkrat nastane nezaupanje, je težko. Dejanja so tista, ki bodo odločilna," odgovarja Simonovič.
Kdo snubi Erjavca?
Poznavalci dogajanja v stranki povedo, da Prebil velja za najtesnejšega zaveznika in svetovalca Pivčeve. V obrambo položaja Pivčeve kot predsednice stranke, kar zagotavlja trden položaj Desusa v koaliciji, pa so se vključili tudi nekateri akterji zunaj stranke, seveda povezani s SDS. V medije je bila namreč lansirana informacija, da vlada bivšemu predsedniku stranke Karlu Erjavcu ponuja položaj veleposlanika. S tem bi lahko Erjavec, ki trenutno prejema ministrsko nadomestilo, dostojno končal svojo politično kariero in se po opravljenem veleposlaniškem mandatu upokojil. Ponudbo naj bi Erjavcu prenesel novi generalni sekretar Damjan Stanonik, ki je sicer veljal za Erjavčevega človeka.
V stranki smo povprašali, ali držijo namigovanja, da naj bi bil bivši predsednik stranke Erjavec v igri za diplomatski položaj, in ali bi stranka podprla njegovo imenovanje na veleposlaniško mesto. Odgovorili so, da so glede Erjavčevega možnega diplomatskega položaja seznanjeni le s tem, kar poročajo mediji. A Erjavca po naših informacijah takšna ponudba ne zanima. V osnovi gre za to, da bi se Pivčeva in njeni podporniki v vladi s takšno potezo znebili Erjavca. Mnogi naši sogovorniki pa prav njega vidijo kot edinega, ki lahko na predsedniškem mestu ogrozi Pivčevo. Seveda, če bi se odločil za povratek v aktivno politiko. K temu ga po naših informacijah nagovarjajo mnogi vplivni ljudje iz stranke, tudi tisti, ki so še januarja zahtevali njegovo zamenjavo ali so celo pomagali Pivčevi, da je bila izvoljena. Erjavec se še ni odločil, a pomembno vlogo pri povratku naj bi imelo tudi vprašanje alternative Janši na levi sredini, toda Erjavec je za zdaj ne vidi.
Seznam nasprotnikov Pivčeve se daljša
Ena od stalnic v sicer kratki karieri Pivčeve je, da je predsednica hitro prišla navzkriž s svojimi podporniki ali pa je z njimi celo obračunala. Začela je kot državna sekretarka na ministrstvu za Slovence po svetu pod Gorazdom Žmavcem. Potem se je postavila po robu Erjavcu, pa tudi Marjanu Šarcu, ki je podpiral njeno pot na vrh Desusa. Nedavno je obračunala z generalno sekretarko stranke Nino Stankovič, glavno operativko pri njenem prevzemu stranke. Zdaj je iz stranke mogoče slišati, da se pripravlja na obračun še s podpredsednikom stranke, zdravstvenim ministrom Tomažem Gantarjem. "Danes imamo zelo različna človeka, ki odločata o vsem v stranki. Imamo dinamično novo silo, kot je Pivčeva, in imamo zelo uglajenega gospoda Tomaža Gantarja, ki je že dolgo v stranki," je jasno povedal Geržina. Na javnomnenjskih lestvicah zelo popularnega Gantarja naj bi vse od začetka mandata rezal tudi sam predsednik vlade Janez Janša, finalni obračun z njim pa naj bi se obetal jeseni.
A Gantar, podpredsednik stranke, ni frontmen, nihče v stranki ne pričakuje in tudi sam nima namena, da bi se podal v boj za predsednika stranke. Je pa nedvomno sposoben pripraviti vse potrebno in organizirati podporo za izpeljavo izrednega kongresa stranke. Kongres stranke sicer skliče predsednik na podlagi sklepa sveta stranke ali na zahtevo najmanj tretjine od desetih pokrajinskih organizacij. Vse pa je odvisno od Erjavca, če ga bodo nezadovoljni v stranki dovolj dolgo prosili, da na izrednem jesenskem kongresu kandidira za predsednika stranke. Seznam nezadovoljnih pa tudi tistih, s katerimi je Pivčeva obračunala po prevzemu oblasti v stranki, je namreč iz dneva v dan daljši.