Sean Penn: 60 let sanj o razumnejšem svetu

Denis Živčec Denis Živčec
22.08.2020 04:00

Dobra stara igralska šola teče po njegovih žilah in še vedno se kot kameleon spreminja iz vloge v vlogo. Če iščemo moškega, ki bi ga lahko postavili ob bok veliki Meryl Streep, bi to bil Sean Penn. Ameriški igralec, režiser in producent, pa tudi politični aktivist, je 17. avgusta dopolnil 60 let. Kako izjemna kariera je za njim. In še traja. Tako kot v njem večno tleča želja, da bi svet naredil lepši, bolj pravičen in zdravorazumski.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Za filma Skrivnostna reka in Milk je prejel oskarja, kritiki so vselej bili naklonjeni tudi filmom, pod katere se je podpisal kot režiser. A filmski svet je le eden od njegovih. Pomagal je po potresu na Haitiju leta 2010, zelo kritičen je do Donalda Trumpa. Konec letošnjega julija se je poročil z igralko Leilo George.

Ne ravno "najbolj kul" Madonnin bivši

Penn se je rodil leta 1960 v Santa Monici v zvezni državi Kaliforniji. Že pri 14 letih je začel televizijsko kariero s kratkim nastopom v epizodi serije Hišica v preriji, ki jo je režiral njegov oče Leo Penn. Debitantski filmski nastop je sledil leta 1981 v drami Taps, kjer je zaigral poleg Toma Cruisa. Pozornost medijev je ukradel že, ko se je leta 1985 poročil s pevko Madonno. Ona ga je takrat označila za "najbolj kul tipa na svetu". Njun zakon je trajal štiri leta, v tem času pa je bolj kot po vlogah v filmih postal znan po agresivnosti do paparacev, s čimer si je leta 1987 prislužil 34 dni zapora. Kritiške pohvale so mu prinesle vloge v filmu Žrtve vojne (1989) in kriminalnih dramah Stanje milosti (1990) ter Carlitov zakon (1993), nato pa so ga za nastop v Zadnjem sprehodu (1995) prvič nominirali za oskarja. Tega je sicer dobil za vlogi v filmu Skrivnostna reka (2003) in biografskem filmu Milk (2008) Gusa Van Santa, v katerem je upodobil gejevskega aktivista Harveyja Milka.

Reuters
Reuters

Trumpa označil za sovražnika človeštva

V romanu se pojavljajo številne reference na gibanje Jaz tudi in sedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Eden od junakov je prav ameriški predsednik Mr. Landlord, na katerega v enem od novih zapisov v delu Honey naslovi pismo, v katerem zapiše: "Nismo zgolj ljudje, ki potrebujemo pomoč. Smo nacija, ki potrebuje atentatorja." Sledi poziv, naj se predsednik odzove po twitterju, če si upa. V enem od intervjujev je Penn ameriškega predsednika označil za "sovražnika človeštva".
V romanu se pojavlja še nekaj aluzij na sodobno politiko. Med drugim shod "rumeno življenje šteje", ki ga na republikanski konvenciji organizirajo svetlolasi arijci, opis "absolutno najslabšega" demokratičnega protikandidata Mr. Landlordu v času ameriške volilne kampanje ter omemba srečanja z mafijskim šefom, ki je ravno pobegnil iz zapora, kar spominja na Pennov razvpiti intervju z mehiškim kraljem preprodaje droge El Chapom leta 2015. Prav tako je v knjigo vključena pesem, v kateri Honey gibanje Jaz tudi označi za "otročji pojem dneva".
Penn je v začetku trdil, da je ​Pariaha, avtorja avdio dela Bob Honey Who Just Do Stuff​, srečal na pisateljski konferenci na Floridi leta 1979, šele kasneje je razkril, da je Pariah pravzaprav on, in ob tem izrazil željo, da bi knjigo izdal tudi v tiskani obliki. "Šele po koncu snemanja zgodbe o Bobu Honeyju sem dojel, da sem ošvrknil zgolj površino zgodbe, ki jo želim povedati," je tedaj dejal igralec.

Američanom omogoča testiranje na novi koronavirus

Januarja 2015 je prejel častno francosko filmsko nagrado Cezar, ki jo podeljuje Francoska filmska akademija. Nagrado si je zaslužil kot živa filmska legenda. "Je legendarni igralec, politični aktivist in izjemen režiser," so zapisali v utemeljitvi nagrade. Kot samosvoji ikoni ameriškega filma so mu častnega cezarja podelili med uradno podelitvijo nagrad v Parizu, zgolj dva dneva pred podelitvijo ameriških oskarjev.
Posebno mesto v njegovem srcu bo vselej imel Haiti in leta 2011, po opustošenju, je Penn naredil vse, da bi pomagal domačinom. Po uničujočem potresu v prestolnici Port-au-Prince je svet opozarjal, da pomoč tujih držav prihaja prepozno. Po njegovem karibska država takrat ne bi trpela zaradi epidemije kolere, če bi vlade in humanitarne organizacije hitreje ukrepale pri zagotavljanju pitne vode. Humanitarne organizacije je obtožil, da raje delijo hrano, kakor pomagajo pri prenovi domov. Njegova J/P Haitian Relief Organization je v tistih težkih dneh zgledno vodila zavetišče, ki je oskrbovalo več kot 55.000 ljudi.
Oktobra 2009 je Penn odpotoval na Kubo, kjer se je želel srečati z nekdanjim kubanskim voditeljem Fidelom Castrom. Ni se, a prišel je vsaj do njegovega brata. Na Kubo je odpotoval kot novinar za revijo Vanity Fair, za katero je želel napisati članek o tem, kako je izvolitev Baracka Obame za ameriškega predsednika vplivala na Kubo. Aprila tistega leta so oblasti v otoški državici Samoa v Južnem Pacifiku prepovedale distribucijo filma Milk na DVD-nosilcu. Razloga, zakaj je film o gejevskem aktivistu prepovedan, oblasti niso navedle, le da "za takšne stvari obstajajo pravila in navodila".
Pennovo osebno premoženje ocenjujejo na okoli 70 milijonov dolarjev. Zadnje mesece ima njegova fundacija Core veliko dela z omogočanjem testiranja čim večjega števila Američanov sredi pandemije novega koronavirusa.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta